Vloge žensk v rastafarjanski religiji
Uvod
Po ogledu več Jamajskih filmov in poslušanju raznih
Reggae izvajalcev se mi je v glavi konstantno porajalo vprašanje »kje so vse
ženske?«. Zgledalo je, da v vseh filmih ni skoraj nobene ženske na Jamajki, te,
ki pa so bile, so se pojavljale le v ozadju, brez kakršnekoli vloge v
vsakdanjem življenju. Primankovanje žensk me je zmedlo in vspodbudilo k
vprašanju njihovih vlog v Jamajski in Rastafarjanski družbi.
Moja vprašanja glede te zadeve so bila še tako bolj
potisnjena v ospredje, ko sem se pogovarjala z ljudmi, ki so bili na Jamajki. Vsi
so mi potrdili moje občutke, saj so v času, preživelem na Jamajki, ne videli
skoraj nobene ženske. Njihova vloga pa je bila zanemarljiva. Bolj kot sem se pogljabljala v moje raziskave
Rastafarjanizma in Reggae glasbe, sem opazila kako je jezik zanemarljiv do
ženskega spola tako v religioznih tendencah kot v glasbenih besedilih. Reggae
glasba in predvsem besedila Rastafari tradicionalnih jamajških in zahodnih izvajalcev
se razlikujejo. Zahodna glasba se premika naprej k bolj enakovrednem položaju,
medtem ko pri jamajških izvajalcih opazimo predvsem moški oziroma ´moškosten´
jezik. To mi je vsadilo nekaj sumov, da je Rastafarianizem patriarhalen. Ideja
se mi je zdela nemogoča, glede na to, da je Rastafarianizem socialno zavedno
gibanje, katero je nastalo zaradi grozovitega zatiranja in izkoriščanja črncev.
Vseeno se nemogoče zdi mogoče, oziroma zelo verjetno: tradicionalni
Rastafarianizem vsiljuje pravila in kulturne norme, katera držijo ženske v
podrejenem, domačem okolju vsakdanjega življenja.
V zadnjih
tridesetih letih se te norme in pravila počasi spreminjajo. Nove generacije
rastafarjanskih žensk, ki nič več ne sprejemajo teh pravil in manjvrednega
ravnanja zdaj zahrevajo večjo enakovrednost. Te ženske simbolizirajo rastočo
zavest žensk na Jamajki in drugih večjih
svetovnih držav, ki so izkusile stoletna zatiranja.
Namen te seminarske naloge je raziskati kakšne so
tradicionalne vloge rastafarjanskih žena in videti, kako se te vloge
spreminjajo skozi zadnja leta. Prav tako bom predstavila, kako se ti
spreminjajoči pogledi odražajo v besedilah sodobnih ženskih Reggae izvajalk v
njihovem iskanju enakopravnosti.
Prvi del opisuje
nastanek, delovanje in značilnosti rastafarjanske kulture, drugi del raziskuje vloge žensk v tradicionalni Rastafari
kulturi, tretji del
opisuje kako se te vloge spreminjajo skozi zadnja tri desetletja. Predzadnji
del raziskuje feministične retorične elemente nekaterih glavnih Reggae
izvajalk, katere služijo kot primer, kako se pogledi in vloge v rastafarjanski
kulturi spreminjajo. Poslednji del pa je posvečen metodologiji dela in analizi
intervjujev, kateri so potekali preko medmrežja, saj mi v Sloveniji ni uspelo
dobiti primernih oseb.
Rastafarianizem
Rastafari je politično, kulturno in socialno gibanje. V svojem delu ga bom
obravnavala tako kot religiozni fenomen,
kot tudi način življenja, ki se je pojavil, ko so se kmetje soočali z
zaplembami zemlje in so bili prisiljeni iti do mest, še posebej na Jamajki v
obdobju po letu 1930, pa tudi v Afriki ob prelomu stoletja( beri Campbell 1987:3, Post 1978). Gibanje
je silno naraščalo v drugi polovici dvajsetega stoletja. George Lamming govori,
da se je Rastafari razširilo v dominantno silo, katera je vplivala na vse
nivoje življenja Jamajčanov (beri
Lamming 1980 in Campbell 1987:1). Kot je izrazil Campbell, je
rastafarjanska kultura mogoče najbolj vplivno gibanje na Karibih danes (1987:12).
Cambpell opozarja na masovno širjenje te kulture znotraj Jamajke in angleško
govorečega dela Karibov in, da je to najbolj dinamična sila med potomci črnih
imigrantov v Veliki Britaniji (1987:4).
Danes je
Rasta(Rastafarjan, Rastafarjanec,..) eden
izmed mnogih izrazov za avtohtone prebivalce, ki se borijo za svoje pravice.
Združuje narode iz afriške diaspore, vključno z begunci, migranti, izgnanci ter
njihovimi otroci. Novi Rastafari je globalna kulturna navada in izražanje (predvsem za črne ljudi in še
posebej črne ženske) ljudi.
Pri iskanju jamajskega izvora Rastafari, mora
biti izhodiščna točka upor ujetih sužnjev v Afriki. Socialni odnosi s časa
njihovega prihoda na Jamajko so izvor vztrajnosti pri odporu. Afriški razredni
in spolni (gender)
odnosi so se razvili pred nekako 350 leti, v času evropske trgovine s sužnji
(Dike 1956:1-46).
Znani
govor Malcolma X nas spomni v srednjem odlomku na njihov davek:
"I know you don't realize the enormity,
the horrors, of the so-called Christian
white man's crime...One hundred
million of us black people! Your grandparents! Mine! Murdered by this white man. To get
fifteen million of us here to make us his slaves, on the way he murdered one
hundred million! I wish it was possible for me to show you the sea bottom in
those days - the black bodies, the blood, the bones broken by boots and clubs!
The pregnant black women who were thrown overboard if they got too sick! Thrown
overboard to the sharks that had learned that following these slave ships was
the way to grow fat! Why, the white man's raping of the black race's women
began right on those slave ships!"
“Vem, da se
ne zavedate teže, grozot tako imenovanega krščanskega zločina belcev. ..nas sto
milionov črncev! Vaših starih staršev!mojih!beli šlovek jih je umoril. Petnajst
milionov nas je spravil sem, da bi bili njegovi sužnji, na poti sem jih je
umoril milion!želim vam pokazati, kako je v tistih časih zgledalo morsko dno-
trupla črncev, kri, polomljene kosti! Noseče črnke, ki so bile vržene s krova,
če jim je bilo preslabo! Vržene k morskim psom, ki so se redili, če so sledili
tem ladjam! Zakaj se je posiljevanje črnk začelo prav na tistih suženjskih
ladjah! (internetni vir 11)
Tradicionalne vloge žensk v Rastafari
kulturi
"...the
real fundamental human difference is not between white and Black, it is between
man and woman."
“...resnična
fundamentalna človeška razlika ni med belimi in črnimi ljudmi, ampak med moškim
in žensko”. (Internetni vir 11)
Tradicionalna
vloga žensk v Rastafarianizmu je nekoliko ambivalentna. Na eni strani so ženske
zelo spoštovane s strani njihovih moških partnerjev ter so jim dani častni
nazivi, kot naprimer “sister” in “queen”, kateri kažejo na spoštovanje. Kot je
napisal Chevannes v njegovi knjigi Rastafarianism, so ženske spoštovane in so
predmet bojazni zaradi njihovoh moči plodnosti saj zahrevajo večjo zvestobo in
ljubezen od mož (Chevannes
1994: 28). Na drugi strani pa so močno submisivne in nadzorovane s strani
svojih mož, očetov ter z strani vseh ostalih mož iz skupnosti. Takšna forma
seksizma je vidna v praksah, normah in pravilih Rasta kulture. Najprej se
posvetimo tistim aspektom ženskih vlog v rastafariianski kulturi, kateri
odražajo pozitivno stran spolnostnih odnosov (gender relations) in so hkrati v
veliki meri pozabljeni v sodobni literaturi o Rasta kulturi.
Pozitivni aspekti ženskih vlog v rastafarianski kulturi
Spoštovanje,
katerega Rastafarjanec izaža Rastafarjanki, se v glavni meri črpa iz zgodovine
o fenomenu o "Queen Omega". Žena Haile Selassiea, cesarica Menen, je
bila nazvana kot Queen Omega (kraljica Omega). Leonard P. Howell v delu The Promised Key opisuje naziv Queen Omege
kot:
"Queen Omega, the Ethiopian woman is the crown
woman of this world. She hands us the rule book from the poles of Supreme
Authority. She is the Canon Mistress of our creation, King Alpha [Haile
Selassie] and Queen Omega are the paymasters of the world. Queen Omega being
the blaming mistress of many worlds, she charges the powerhouse right now".
“Kraljica Omega, etijopska
ženska je ženska krone tega sveta. Podaja nam knjigo pravil s polov Vrhovne
Avtoritete. Ja kanonska ljubica naše kreacije, kralj Alpha in kraljica Omega
sta posvečenca sveta. Kraljica Omega, kot obtožena ljubica več svetov, polni
energetsko hišo prav ta moment.” (Internetni vir 12).
Torej je Queen
Omega smatrana kot kronana cesarica Etijopije v določenem času, to je cesarice
Menen.
Zgornji citat kaže na časten in spoštovan naziv. Kaže tudi, da je Queen
Omega močna ženska, katera izzove zatiranje (str. 38). Rastafarjanci verjamejo,
da so Rastafarjanke hčere Queen Omege. Torej vidijo pozitivne lastnosti
povezane z Queen Omego v vsaki Rasta ženski. Naslov Queen Omega je lahko
podaljšan ženski v Rastafari kot simbol globokega spoštovanja. Je najvišji
naziv, kateri se dodeli ženski.
Prav tako, kot so
se Rastamani modelizirali po cesarju Haile Selassieju, so se Rastafarjanke
zgledovale po cesarici Menen, Queen Omegi, kot svojemu vzoru. Podobno,
religiozne tendence Rastafari narekujejo, da naj možje s svojimi ženskami
ravnajo z enakim spoštovanjem, kakršno je bilo dano Queen Omegi cesarici Menen.
Izjemno je bil pomemben psihološki efekt katerega so imele črnske ženske,
katere so v Afriki vladale kot cesarice v svoji kraljevski veličastnosti (str.
38). Ženskam je dajalo samozavest in spoštovanje, katera jim nikoli prej nista
bila dodeljena. V tem spoštovanju je ideja o Queen Omege zavzela bolj
abstraktni pomen, v katerem je postala simbol zavesti in časti, katera naj bi
pripadala vsaki Rastafarjanki. To ni vplivalo le na način, kako so
Rastafarjanke gledale na sebe, ampak je tudi vplivalo na način, kako so jih
videli in obravnavali moški. Vseeno je zgodnja smrt cesarice Menen vplivala na
padajoči poudarek Rastafarjank in njihovih
pomembnih vlog v skupnosti. Poleg tega,
nazivi, katere uporabljajo moški za Rastafarjanke, simbolizirajo njihovo
spoštovanje in naklonjenost k ženskam. Retorika in uporaba specifičnega jezika
ima v določenih pogledih zelo močne efekte. Pogosto lahko opazimo, da je jezik
v Rasta kulturi in v reggae glasbi velikokrat uporabljen kot seksističen in
moški. Vseeno, posameznik ne sme spregledati dejstva, da poleg seksistične in
patriarhalne ideologije nekje globoko leži spoštovanje, katerega imajo možje do
svojih žensk. Ženske kličejo "Sisters"(sestre),
"Daughters"(hčerke) ali "Queens"(kraljice). Ti nazivi so
dani glede na starost, status (seksualni, zakonski ali družinski), ali videz.
Vsaka od vlog je podeljena v skladu z naravnimi družinskimi konotacijami o
spoštovanju, ljubezni, zaščiti in podpori (Nicholas 1966: 64). Spoštovani
nazivi se velliko zahodnjakom mogoče ne zdi nič posebnega, ampak v Rasta
kulturi imajo zelo veliko težo. Nazivi odražajo dejstvo, da tradicionalna Rasta
kultura vidi ženske s spoštovanjem in častjo, neglede na to, kako mnogi
dancehall glasbeniki nazivajo ženske (kar je največkrat v zaničevalni
konotaciji).
V odvisnosti s
častnimi nazivi, je drugi pozitivni aspekt moškega ravnanja k ženskam njihova
želja po sproščenosti in zadovoljstvu žensk v vseh časih (str. 64). Rastamani čutijo, da naj bi ženske nikoli ne
smele skrbeti oziroma biti vznemirjene zaradi česarkoli. Želijo jim, da bi bile
spokojne s seboj in v miru s svetom vedno. To se naprimer zelo dobro odraža v
pesmi Boba Marleya "No woman, no cry"(str. 64). Vseeno pa, kot bomo
videli kasnej, ima to lahko tudi negativne efekte, kot je recimo ta, da
želja po držanju ženske v miru lahko
potisne ven iz socio-političnega mišljenja in sklepanje za strah, da bi jih
privedli do stanja nemiru in nezadovoljnosti.
Rastafarjanski
poudarek na naravi, ljubezni in miru ina tudi pozitivne učinke na ženske v
skupnosti. V nasprotju z večino zahodih kultur, Rastafarjanke niso
socializirane zaradi prepričanja, da je njihov izgled lažen. Večji poudarek
dajejo nase, kdo so in kako se vodijo. Rasta kultura je tudi relativno svobodna
od vseh tekmovanj med ženskami, katera so značilna za ženske iz modernih družb
(katera na tak način pridobivajo moških).
"A womyn is what she
is or isn't born with, and her worth in life is relative only to her acceptance
of Rastafari, the resultant peace and love within herself and her contribution
to her family and community".
“ženska je, s čimer je oziroma ni rojena in njena vrednost v
življenju je pomembna samo za njeno sprejemanje Rastafari, kot rezultat pa mir
in ljubezen v njej ter njeni prispevki družini in skupnosti” (Nicholas 1966:
65).
To zadovoljstvo s
posameznikovim naravnim bitjem in življenjem spodbuja skupnost z relativno malo
ljubosumjem ali tekmovalnostjo med rastafarjankami.
Zgodba o Queen Nanny Of The Maroons –mati
nacije
O Maroon ljudeh sem govorila že na začetku
seminarske naloge. Zdaj pa se bom lotila zgodbe o legendarni Queen Nanny.
Mesto Mooretown, znano tudi kot “New Nanny
Town” (tu so se preselili ljudje ko je bil Nanny Town zgorel po več kot 50
let vojskovanja, z začetkom leta 1734)
vodi delegacija 24 žensk, izbranih s strani modernega ljudstva Moroon. Najpomembnejšji vodja Maroonov je bila seveda
legendarna Queen Nanny. Odlična strateginja, spiritualna vodja, diplomatka,
vzgojiteljica, Nanny je vrste voditeljice, katera navdihuje legende in
spremembe v svetu. Imela je dva ogromna prispevka, katera sta spremenila smer v
modernem svetu: prvič, razvila je Gverila vojskovanje(Guerrilla warfire),
taktike, katere je razvila, pa so bila preučevana s strani vojaških
strategistov v Vijetnamski vojni. Drugič, zato ker je s pomočjo svojih ljudi
ustanovila prvo črnsko usmeritev v Novem Svetu, je vodila pot borcem za svobodo
na Haitiju, v Braziliji, v Združenih Narodih, na Guadalupe, v
Surinamu,...-povsod, kjer so bili zasužnjeni Afričani. Brez dela Maroonov pod
njenim vodstvom, bi bil danačnji svet drugačen. (Internetníi vir 5)
Nanny, modra in odlična voditeljica, katera
je spremenila svetovno zgodovino, je nedvomno mati Jamajke. Njena legenda še
danes živi na otoku, o njej se poje v pesmih, piše v poeziji, skratka je ena
izmed sedmih herojev Jamajke (edina ženska in edina članica Maroon,
katero je doletela ta čast).
Nekateri pisci trdijo, da so Maroon ljudje
in prebivalstvo v okolici mesta bolj egalitarni in, da imajo ženske večje
pravice kot drugje na Jamajki, prav zaradi vpliva Nanny( povzeto po Bilby in
Steady 1981).
Queen Nanny nazivajo tudi “ubiquitous”, “formidable”, “the mother
nurturer of a nation”, govori se tudi, da je njen legendarni duh vzpodbudil
ponos med njene ljudi ter med vse Jamajčane(Gottlieb 2000).
Nanny je tako fizično kot duhovnica, kot tudi
metafizično kot mati-kraljica, prispevala pomemben delež osebnega vodstva svoji
oblegani skupini, ampak njena zmagovita prisotnost v skupini je pomagala
omogočiti Afriški kulturi preživeti v času sovražnega suženstva in
materialističnega okolja do take mere, da je kultura preživela in prispevala k
nastanku kompleksne in edinstvene “creole” kulture današnje dobe(Brathwaite
1976: 17-18).
Negativni aspekti
ženskih vlog v rastafarianski kulturi
Dokaj paradoksalno, ampak resnično, da čeprav tradicionalna
Rastafari kultura zahteva spoštovanje do žensk, so praksa, pravila in norme
znotraj te edinstvene kulture sodijo ženske kot zlobne in inferiorne.
“There
can be no denying the fact that Rastafari is a patriarchal movement. The male
is the head, having responsibility for conducting rituals, interpreting events
of significance to the community. Rastafari is based on the Bible, it therefore
follows that its structure and philosophy would pattern that which unfolds in
the Bible.”
“Ne
moremo zanikati dejstva, da je Rastafari patriarhalno gibanje. Moški je glava
družine, z odgovornostjo izvajanja ritualov in interpretirati za družbo
pomembne dogodke. Rastafari se močno naslanja na Biblijo, torej sledi, da se njena
struktura in filozofija podobata tej v Bibliji.” (Rowe 1980: 13-14)
Poleg tega se zdi razumljivo zaradi dejstva, da je rastafarianizem eno
najbolj socialno zavednih in progresivnih socialnih gibanj današnjega časa.
Preroki tega religioznega gibanja govorijo o enakopravnosti in pravičnosti v
takem načinu, katerega ne more naslediti nihče drug v tem stoletju. Poeti in
glasbeniki, kot sta Bob Marley in Peter Tosh, pojejo o belskem zatiranju in
izkoriščanju črncev v resnih in močnih poteh tako kot združiti črno raso da bi
premagala zatiranje. Vseeno so
Rastafarjanske prakse njihovih pridig vprašljive, če upoštevamo njihova
ravnanja in odnose do žensk.
Nekateri Rastafarjani verjamejo, da so ženske utelešenje
zlih sil. Korenine teh verovanj se najdejo naprimer v mnogih bibličnih odlomkih
in sklicih. Ker je veliko Rastafari zasnovanega prav na Bibliji, ni prav nič
čudno, da so inkorporirali krščansko etiko o ženski podrejenosti in
manjvrednosti tudi v njihovo religijo. Vlogo svojih žensk so modelirali glede
na ženske, naslikane v Bibliji. Podobno, kot v zahodni kulturi, je
rastafarjanska ženska padla pod Evin sindrom, v katerem mit Adama in Eve
upravičuje neenakopravni položaj ženske v družini ter družbi. Ta, ter drugi
miti iz Biblije, so okrepili svetovni nazor kmetov, da so ženske po naravi
izdajalske (Chevannes 1994: 29). Torej tudi Rastafarjani vidijo ženske kot
naravno podrejene ter manjvredne. Njihov odnos do žensk odraža prav ta
biblijski pogled. Patriarhalni aspekt Rastafari je lahko viden v dejstvu, da
ženske tradicionalno niso mogle biti prisotne pri Rasta obredih in same od sebe
niso mogle pristopiti k religiji. Do religije so lahko pristopile le skozi eno
izmed Rasta cerkvenih bratovščin (Nicholas 1966: 65). Nadaljne, pred letom 1970
so bile ženske pripadnice gibanja Rasta nazvane kot ženske Rastamana, kar
odraža seksizem in njihovo podrejenost možkim, katerega implicira tradicionalni
Rastafarianizem. Namesto, da bi bila ženska prepoznavna kot ločena entiteta, je
bila le podaljšek svojega moškega. To pa jasno kaže, kako tradicionalna Rasta
kultura opisuje ženske kot manjvredne in podrejene k moškim.
Kot dodatek temu pa je bila rastafarjankina vloga v družbi
v veliki meri osredotočena okoli družine. Če se izrazim bolj natančno, njene
glavne dolžnosti so bile roditi ter vzgajati otroke, kuhati teh pripraviti
´ital´ hrano(naravna, organska hrana, vegeterjanska, brez konzervansov in soli)
in služiti kot pozitivni vzornik drugim ženskam in dekletom v skupnosti (Nicholas
1966: 64). Ženske imajo nekaj avtoritete, kar se tiče gospodinjskih zadev, medtem
ko imajo možje kontrolo in avtoriteto nad vsemi zadevami izven doma in družine.
To pa še ne pomeni, da možje nimajo prav nobene besede pri gospodinjskih
zadevah, kej jo imajo; še več, njihova avtoriteta je nekako neuravnovesena z
avtoriteto, katero uživajo ženske. Možje naj bi tudi nosili polovico bremena
pri vzgajanu otrok, a to le redko storijo (povzeto po Caroll 1997).
“Just as a woman is only
considered really a woman after she has borne a child, so the proof of a man´s
maleness is the impregnation of a woman. It apears that the Rastaman is
satisfied by the proof of his virtility and does not necessarily accept any
obligations and duties of parenthood. The responsibility for rearing these
children ultimatly falls upon the woman and her family.”
“Ženska ni smatrana za pravo
žensko, dokler ne porodi otroka, torej je dokaz moževe moškosti to žensko
oploditi. Zdi se, da je Rastafarjanec zadovoljen že s samim dejstvom, da ima
lahko potomce in ni nujno, da prevzame odgovornosti in dolžnosti starševstva. Ta
odgovornost vzgoje otrok torej v končni fazi leži na ramenih ženske in njene
družine.” (Brynda 1994:97-98)
Torej naj bi možje
prispevali polovico bremena pri vzgoji, ampak to le redko prispevajo. Kljub
temu pa so možje še vedno obravnavani kot psihične in spiritualne vodje tako
žensk kot tudi družine (beri Caroll 1997). Pri negospodinjskih zadevah torej v
nobenem smislu ni recipročnosti. To je, pri zadevah zunaj doma, ženska nima skoraj
nobene besede pri vsakodnevnih zadevah. To je vsiljeno pri raznih pravilih in
praksah, kateri jamčijo, da ženska ne bo prestopila praga svoje gospodinjske
vloge. Te navade in pravila ohranjajo žensko podrejenost moškim. Eno tako
pravilo je to, da ženska ne more voditi nobenega Rastafari rituala. Že sama
prisotnost na mnogih ritualih ji je prepovedana. Eden teh ritualov je
´reasoning session´ oz. Razgljabljalno razsedanje- to je skupnostna obveza, v
kateri nekdo razgljablja o verovanjih o literaturi in pravici ter skupnost
spominja na črnske izkušnje s suženjsvom, kolonializmom in rasizmom (Lewis
1993: 25). Kot lahko vsak vidi, je ´reasoning seassion´ ključni aspekt
rastafarjanskega boja proti opresiji in rasizmu. Dejstvo, da so ženske
izključene iz tega pomembnega rituala, je ključno pri manjvredni vlogi, katero
imajo ženske pri večjih pomembnih zadevah Rastafari gibanja. Še več,
Rastafarjanki je prepovedano sodelovati pri ´partaking of the chalice´, to je
pri kajenju njihove svete zeli-marihuane. Dovoljeno ji je kaditi le z ostalimi
ženskami na privatnem srečanju. Tudi to jasno kaže na inferiorno vlogo ženske,
saj je sodelovanje pri ´partaking of the chalice´ na javnem področju z Rasta
duhovno bratovščino ključni aspekt Rastafari vere, skozi katero so člani tega
gibanja spiritualno združeni med seboj in z zemljo. Izključevanje žensk iz tega
običaja jih ne pokaže le kot inferiorne, ampak jim tudi prepreči vključitev z
Rasta vero na spošno (Chevannes 1994: 256). Zgleda, da niso resnične članice,
saj jih ni dovoljeno sodelovati pri ključnih ritualih. Ta pogled so raziskovali
in ugotovili, da Rastafarjanke lahko le poslušajo razljabljanja o svetu,
Jamajki in Rastafarianizmu in le redko se lahko prislužijo večje časti in vloge
pri obredih in ritualih. Ko teče reč o pomembnih zadevah, je velika verjetnost,
da na ssestanku ženska ne bo prisotna(Nicholas 1966: 65). Druga pravila in
norme, katera diskriminirajo ženske ter jih kažejo kot podrejene, vključujejo
pravila, navezujoča se na prešuštvo, oblečenje, kontracepcijo in opravila med
menstruacijo. Pri vprašanju prešuštva, naj nebi imele niti ženske niti moški
razmere zunaj njihove zakonske zveze. Če ženske ne upoštevajo tega pravila, je
kazen smrt, medtem ko za moške ni nobene definirane kazni. To je jasna
diskriminacija proti ženskam. Tudi pravila glede oblačenja so podobno
nastrojena proti nežnejšem spolu. Medtem, ko lahko moški tekajo naokoli s samo
malo krpico okoli genitalijev, morajo imeti ženske ves čas zakrita kolena in ramena zunaj
svojega doma. Prepovedano jim je tudi nositi hlače. Pravilo o prekrivanju nog
je nastalo, ker so verjeli, da ženska, katera si ne zakrije nog, privablja
poželenje in zločine strasti ter nezvestobe (povzeto po Nicholas 1966: 64). V
bistvu, Rastafarjani verjamejo, da vsi zločini strasti nastanejo zaradi
povabljene ponujanosti. Če je ženska posiljena, se zdi, da je to njena krivda,
saj je sama privabila dejanje. Moški imajo veliko več svobode pri razkazovanju
njuhovih genitalijev in seksualnosti, kot ženske. Le te so prisiljene skrivati
svoje telo in seksapilnost. Podobno, ženske so prisiljene imeti zakrite svoje
dreadlockse zunaj svojega doma, mnedtem ko jih je moškim dovoljeno razkazovati
ter imeti spuščene. To je ukoreninjeno v knjigi Korintčanov v Bibliji, kjer je
namignjeno, da je ženska nečastna, ko ima nimay zakrite glave. Čeprav se ta
zakon morda ne zdi tako seksističen, dejstvo, da prepoveduje razkazovanje
dreadlocksov le ženskam in tega ne prepoveduje moškim, priča o tem, da so
ženske v veliki meri izključene iz pomembnejših aspektov rastafarjanske
kulture. Ta izključitev zagotavlja, da bodo ženske igrale inferiorno vlogo in
nadaljuje njihovo vlogo podrejenih. Torej so posledice pravila seksistične in
zatiralne. Še eno pravilo, ki zatira
ženske je ta o kontracepciji. Rastafarjanki je namreč prepovedano uporabljati
spolno zaščito. To ji prepreči imeti nadzor nad svojim reprodukčnim ciklom in
ohranja njeno gospodinjsko vlogo. Ker ne more prevzeti iniciati, da bi
nadzorovala svoje telo, kaže kako malo avtoritete ima nad vsem, nima je niti
nad svojim lastnim telesom. Ženskam je med menstruacijo prepovedano veliko
stvari. Ne smejo kuhati, saj obstaja nadnaravni strah, da medtem ko je ženska ´pod
vplivom in nadzorom obsežnih moči, katere so potencialno nevarne vsem možkim
nad sedem let´, le te moči pa bi se lahko v hrano (Chevannes 1994: 259). Poleg
kuhanja, jih je med menstruacijo strogo prepovedano tudi sodelovati pri
obredih, kaditi marihuano in sploh se gibati po prostorih, kjer se zadržujejo
moški(Brynda 1994:83). To načelo kaže tudi negativne poglede o ženskah v
tradicionalni Rasta kulturi v tem, da je naravni menstruašni cikel videni kot
znak nevarnosti moškim. Ženske, katere ne spoštujejo teh pravil, se lahko
znajdejo kot predmet številnih tepežev s strani njihovoh mož ali očet, kateri
še tako bolj zagrešijo žensko podrejenost in manjvrednost (Chevannes 1994:
259).
Spreminjajoča se vloga žensk v Rastafari
V sedemdesetih letih je Imani Tafari vodil študijo 80ih Rastafarjanov, kateri
so bili dobro distributirani med štiri glavne osnovne Rastafari sekte na moške
in ženske poglede, navezujoče se na gospodinjske vloge, spolnost, samopodobo in
ideologijo. Ugotovilo se je, da ženske zamerijo moškim rastafarjanskim
nasprotovanjem uporabi samoizraževanj, uporabi naslova "Daughter" in pri vztrajanju nošenja zakritih
dreadlocksov (Chevannes 1994: 259). Starejše ženske so čutile, da je zakrivanje
las bistveno za enega najvišjih principov gojenja v Rastafari(Chevannes
1994: 259). Razlog, zakaj je to bistveno, ni bil podan. Kot dodatek so ženske
izrazile resno zaskrbljenost čez pogosto identiteto njihovih soprogov, še
posebej čez njihovo tendenco vključiti se v ´extra-maritalne´ odnose
z nerastafarjanskimi ženskami. Pri vprašanju poligamije so bila mnenja
žensk razdeljene. Nekaj žensk ter večina moških je bilo mnenja, da je
poligamija upravičena, dokler je bila utemeljena v ekonomskih razlogih in
ni ogrozila pozicije prve žene(Chevannes 1994: 258). Izsledki raziskave so tudi
pokazali, da religiozne tendencije Rastafari preprečujejo moškim in ženskam
uporabo kontracepcije, ampak jih nekateri člani vseeno uporabljajo, medtem ko
so drugi raje zavezani celibatu, kot da bi tvegali zanositev. Tafari je
ugotovil, da mnogo ljudi vseeno tvega z zanositvijo z neuporabo
kontracepcije, tudi če je nevarno za materino zdravje. Pri oziru na žensko
samopodobo je raziskava ugotovila, da čeprav nekateri moški mislijo, da vloga
žensk v javnosti nebi smela biti tako omejena, še vedno definirajo njeno
vlogo kot bistveno gospodinjsko(str. 259). V končni fazi je študija
pokazala, da moška ideologija močno brani avtoriteto Biblije, urbane ženske pa
brez oklevanja krivijo negativne Biblijčne izvore pri vsiljanju inferiornega
statusa nad njimi. Ta sistem avtoritete, pravijo, zahteva razčiščenje stvari (str.
259). Ruralne ženske so, na drugi strani, malo bolj verjele, da so dejansko
manjvredne in podrejene moškim, kot pa ženske iz urbanega okolja.
Ta raziskava je,
poleg mnogih drugih na tem področju, domnevala, da so ženske na žačetki
sedemdesetih let začele dvomiti o njihovem inferiornem položaju
v kulturi. Njihovi komentarji glede Biblije, ter kako jih le ta vklenjuje
v takšen status, kot tudi nasprotovanje glede prekrivanja dreadlocksov,
kažejo prav na to. Podobno je moška privolitev, da bi ženske lahko uživale
večje vključevanje v javnem življenju, izpostavila idejo, da se možje
počasi prebujajo iz patriarhalne narave tudi v Rastafari. Tako, kot je
gibanje Rastafari vključeno znotraj konteksta spreminjanja širše družbe, tako
se spreminjajo tudi karakteristike in vloge Rastafarjank. Od konca sedemdesetih
let dalje so Rastafari ženske postale čedalje bolj samozavedne in asertivne pri
spremembah in izgledu, združenih s še dodatnimi spremembami (povzeto po
Carroll 1997). Eden izmed aspektov te naraščujoče socialne zavesti med ženskami
Rastafari, je njihovo spoznanje, da so izpostavljene ´dvojnemu
riziku´(Chevannes 1994: 257).
Ne le, da so
potlačene s strani belske družbe, ker so črne, potlačene so tudi
s strani mož, ker so ženske. To spoznanje jih je vodilo k klicanju
večje enakopravnosti in enotnosti znotraj Rastafariamizma, kazajoč na dejstvo,
da je bilo zatiranje žensk popolnoma nekonsistentno z rastafarjanskimi
prepričanji o dominaciji belcev in izkoriščanjem črncev.
Ženski klici niso
naleteli na gluha ušesa. Šeprav je rastafarjanska kultura v veliki meri še
vedno patriarhalna, so se v kratkem zgodile velike spremembe na področju
seksistišnih praks in tradicij v kulturi. Naprimer, od sedemdesetih let
dalje se povečuje število žensk v Rastafari religiji, katere so tja prišle
same, namesto tega, da jih tam upeljejo moški(str. 260). Ta praksa je povečala
žensko neodvisnost ter jih neha manj ranljive pri podrejenosti in
izključevanju, kot prejšnja praksa, katera jih je vrgla v usodo, katero je
imel v rokah moški. Kot dodatek k temu je postalo bolj družbeno
sprejemljivo, da so ženske v javnosti kazale svoje dreadlockse. Dovoljeno
jim je bilo tudi sodelovati pri več Rastafari ritualih, kot sta npr. petje in
plesanje. To jim v preteklisti namreč ni bilo dovoljeno v takšni
meri. Danes so ženske fizično mnogo bolj prisotne pri javnih praznovanjih
Rastafari, kot so bile v preteklosti. Čeprav je bila njihova največja
vloga na teh praznovanjih skrb za otroke, v nekaterih primerih, kjer so
ženske pele in plesale, so to počele za moškimi, v ozadju, namesto ob
njihovi strani, kar je spet dalo vedeti, da moškim niso enakopravne (str. 256).
Predvideva se, da čeprav se vloga žensk spreminja, so do sedaj bili načini,
kako to narediti, egalitarni. Čeprav je bilo to pričakovano, ne smemo pozabiti,
da so ženske naredile ogromen napredek pri iskanju enakopravnih pravic. Eden
izmed dogodkov, kateri simbolizuje to poravnavo, se je zgodil pri Black Rock
(črni skali) julija leta 1988, kjer so Nyabinghi praznovali Selassejev rojstni
dan. Na ta dan je mlada Rastafarjanka vstopila na slavje, katera je nosila
palico, le ta pa simbolizuje moško avtoriteto. Nosila je palici ter začela
plesati za moškimi. To, navidezno preprosto dejanje je nosilo v sebi
ogromno simbolizma pri vzklikanju Rastafarjank za enakopravnost. Dejstvo, da
dejanju ni nihče nasproroval, vključno z moškimi, predlaga, da so Raste
sprejeli to idejo (str. 262).
Teresa Turner
predlaga, da je ta zahteva po enakopravnosti žensk med Rastafarjankami na
Jamajki, kot v Vzhodni Afriki, odprla vrata večjemu eko-feminističnem
gibanju po svetu. To novo gibanje je poimenovala New Rastafari (novi
Rastafari). Turnerjeva govori, da je to novo gibanje prevzelo principe, kateri
so esencialni Rastafari religiji (kot je zaščita ter spoštovanje okolja, kot
tudi zahteve po enakopravnih pravicah). Turnerjeva predvideva, da je New
Rastafari globalna kulturna praksa, izraz predvsem črnih ljudi, ter še posebej
črnih žensk, vključuje pa tudi revolucionarno mišleče bele može in žene (Turner
1991: 15). V tem smislu je novi Rastafari izrazil globalne zahteve po
večju enakopravnosti črncev ter drugih večin žensk kot tudi večjemu spoštovanju
ekološkega sistema kot celote (str. 55). Efekti tega procesa so bili
recipročni- širše gibanje črnskih feministk je pomagalo pri spremembah pri
napredovanju tudi k bolj egalitarni Rastafari kulturi.
Vidimo, da ima
vloga žensk v Rastafari zelo svetlo in optimistično prihodnost. Kultura,
katere tradicije so včasih popolnoma izključevale ženske in jih prisilile
v podrejeno vlogo, se je začela spreminjati zaradi naraščanja zavednosti
in zavesti med ženskami te kulture. Te tradicije so izzvane in mnoge so bile
opuščene zaradi prihoda novih, katere so spodbujale bolj egalitarno vlogo
žensk. Vseeno pa je še vedno veliko števiko žensk, katere nasprotujejo nedavnim
spremembam. Veliko teh žena je starešin v Rasta skupnosti in čutijo, da je
za žensko vlogo v družbi najpomembnejša podpora in sluga možu ter
družini.
Kot ženski iz
zahodnega sveta mi je težko razumeti, kako so lahko te ženske zadovoljne
s podrejenostjo možem in očetom, ampak moram dati verodostojnost temu
argumentu, da so te prakse pač del njihove kulture in da se te ženske veliko
žrtvujejo tej kulturi. Čeprav se torej zdi ustrezno veseliti se nedavnim
napredkom, ne smemo pozabiti drugo stran teh sprememb ter jih ne smemo slepo
sprejeti kot pravi in pravični proces.
ženske in Reggae
Reggae glasba se močno prepleta z Rastafari religijo
in prepričanji. Skoraj vsi reggae izvajalci so člani Rastafari religije. Torej
ni nobeno presenečenje, da so ženske neenakovredne tako v reggae industriji,
kot v Rastafari religiji. Je to industrija, napolnjena s seksizmom in
diskriminacijo. Ženska, katera uspe v reggae, mora delati mnogokrat več, kot
kakršenkoli moški. Večino svetovne glasbene industrije vodijo beli moški,
ženske pa so zato izpostavljene enakemu seksizmu kot jamajške ženske. Vseeno pa
je glasbena industrija v Združenih državah in v Angliji bolj naklonjena
izvajalkam kot ta na Jamajki. Potreba po pomembnih solo izvajalkah se je
razvila šele v zadnjih dvajsetih letih. Šeprav počasi, ampak zagotovo, ženske
prodirajo v ta svet glasbe in prejemajo več in več podpore. Podobno
rastafarjanski religiji, je bil viden napredek pri ženskah v reggae sceni v
boju za pravičnost in enakopravnost od sedemdesetih let dalje. Vidna sprememba
pri sprejemanju solo pevk pa je bil viden šele okoli devetdesetih let.
Namen tega dela moje seminarske naloge je odkriti,
če je bilo v besedilih reggae izvajalk opaziti kakšno feministično sporočilo
ter če je soupadalo z nedavnimi gibanji in naraščujočo zavestjo Rastafarjank.
Kot sem že navedla zgoraj, je reggae industrija izkusila odpiranje priložnosti
za ženske pod lučjo naraščujoče enakopravnosti, katero so uzivale ženske v
Rasta religiji. Razpravljala bom o tem, da vsaka ženska v Rastafari, ki poje o
kulturnih, političnih ter socialnih zadevah, stopi iz tradicionalne vloge
žensk, in neglede na to, če ta besedila implicirajo na ženske pravice, je samo
dejstvo, da poje o socialnih zadevah, feministična izjava. To je zato, ker
tradicionalno ženskam ni bilo dovoljeno sodelovati v debatah takšnega kova.
Torej vse te ženske, katere dajajo iniciativo k petju o takšnih temah,
promovirajo ženske pravice in si zaslužijo vso čast.
Pri iskanju eksplicitnih
feminističnih besedil sem odkrila, da je veliko žensk sram uparabe takšnega načina
retorike pri podpori ženskih pravic. Odkrila sem, da je veliko teh žensk,
katere so uspele v reggae industriji kot solo izvajalke, bilo kritiziranih prav
zaradi ´obnašanja kot moški´ in petja opolzkih in seksualno eksplicitnih
tekstov. Največkrat se to zgodi v
dancehall glasbi, kjer kultivirajo močan, ´hardcore´ odrski nastop (povzeto po
Oumano 1996). Ta glasba vsebuje nekaj, čemur lahko rečemo antiteza
feminističnemu gibanju- vrnitev k besedilom, ki postavijo žensko v močan
podrejen položaj, svojo vrednoto pa gradijo na temeljih seksualnih prizadevanj.
Kljub temu mi je uspelo najti nekaj izvajalk, katere še vedno pojejo roots, svojo
glasbo pa uporabljajo kot promocijo socialne zavesti. Ti dve izvajalki, Judy Mowatt in Sister Carol, sta dve najbolj priznanih
žensk v reggae. Prva, Mowattova, je prišla na reggae sceno v sedemdesetih
letih, medtem ko je druga, Sister Carol East, relativno nova na sceni. Prak k
tem dvem izvajalkam se bomo zdaj posvetili malo boljh podrobno.
Judy Mowatt
Judy Mowatt si je ustvarila ime
kot ena izmed I-Three's pevk, tria back
vokalistk pevcu Bobu Mareleyu in njegovi skupini The Wailers. Njena solo
kariera se je začela vzgodnjih sedemdesetih letih, ko je odpela hit pesem ´I
shall sing´ter je postala znana kot ena najbolj uglednih in spoštovanih pevk
tistega časa (Infusino 1986). Kljub temu so Mowattova in ostali kritiki menili,
da njena solo kariera ne bo dosegla polnega potenciala, zaradi njene odločitve
imeti otroke na sredini njene kariere. Ne moremo zanikati, da je njen status
kot reggae kraljice varen (Oumano 1996) in da je imela prednost pri
promoviranju feminističnih idej, katere so bile svoj čas kontroverzne. Njen
album Black Woman (1980, Shanachie Entertainment label), kateri je bil verjetno
njen najuspešnejši in najpriznanejši, je postal znan kot izjava o problemih in
bojih črnskih žensk. Naslovna pesem ima številne feministične retorične
elemente, kateri govorijo o tej zadevi.
Sedaj se bom podrobneje poglobila v tekst
(Dodatek 2). Pesem se ne nanaša na problematiko ženskega zatiranja v Rastafari
religiji, namreč se nanaša na globalno zatiranje, s katerim se soočajo črnke.
Mowattino sporočilo sporoča svetu, kako težko in surovo je bilo življenje črnk.
Naznanja idejo, da lahko prenašajo najtežji tovor, namigajoča na to, da so
črnke najbolj zatirane v današnji družbi. To pa je paralela z idejo, katera je
prišla na površje v poznih sedemdesetih letih, da so ženske izpostavljene
dvojnemu ogrožanju(to je zatiranje zaradi barve svoje kože in ker so ženskega
spola). Drugi verz nagovarja ženske, naj ne obupajo v boju ter naj molijo za
moč. To kaže na to, da Mowattova pred seboj vidi svetlo prihodnost, ter da
ženske nebi smele obupati v boju za enakopravnost. Samozavestno zahteva svobodo
in enakopravnost žensk in vabi ostale ženske, da se ji pridružijo v boju.
Mowattova čuti, da čeprav se ženske danes borijo, lahko v prihodnosti premagajo
vse ovire. (povzeto po Mowatt Black
Woman 1977)
Njen album je bil izdan leta 1980, kar soupada s časom, ko
se je vse več žensk v Rastafari kulturi zavedalo svoje zatiranosti. Mowattova
na efektiven način uporablja besedila svojih pesmi ne le zato, da svetu pove za
boj črnk, ampak tudi da na pomoč pokliče svoje ´sestre´ na pomoč pri nadaljnih
bojih za enakopravnost. To pa je sporočilo, katero ni bilo ne slišano, ne
sprejeto še na začetku sedemdesetih let. Njene pesmi in besedila so prispevala
v večjemu sprejemanju teh idej. Čeprav se ne dotika specifičnih problematik, s
katerimi se soočajo Rastafarjanke, pokaže, da problem obstaja, njene pesmi pa
pomagajo utreti pot bodoči generaciji govork za praviše Rastafarjank in črnk
nasploh. Ena izmed slednjih je tudi Sister Carol.
Sister Carol
Sister Carol je reggae DJ,
katera kroži na reggae sceni pribljižno 15 let. Bila je članica sekte Twelve
Tribes, veliko svoje glasbe pa je posvetila Rasta etiki (Cooper 1997)
spiritualnosti in uničenju zahodnega sveta (Babylon) skozi socialno-politična besedila.
Elementi feminističnih izjav se pojavljajo v njenih besedilih. Naslanja se na
specifične probleme, kateri so škodljivi ženskam v današnji družbi. En izmed
teh je družinsko nasilje. Spet drugo se nanaša na dancehall ter druge jasne
seksualne oblike izražanja, katere ponižujejo ženske in jih odražajo le v luži
seksualnih objektov. Na njenem albumu ´Call Mi Sister Carol´(1993 Heartbeat
label) naslovna pesem vsebuje dober primer tipa feministične retorike, katero
uporablja v reggae glasbi. V pesmi (Dodatek 3)govori, kako so ženske videne kot
zapeljive in so vredne le zaradi njihove lepote in velike pozornosti. To pa sta
karakteristiki , značilni za dancehall kulturo, kjer je velik poudarek na
izgledu ženske ter na stopnji njene seksualne privlačnosti. Dotakne se tudi
družinskega nasilja, s katerim se na moderni Jamajki vsakodnevno sooča ogromno
žensk. Siater Carol tu namiguje na uporabo drog, zaradi katerih v večini
primerov pride do nasilja. Dejstvo, da odpira temo domačega nasilja ter, da
namiguje, da morajo možje razmišljati bilj napredno, govori o dejstvu, da
morajo možje spremeniti svoje agresivne načine in dati ženskam več spoštovanja.
Sister Carolin
zadnji album ´Lyrically Potent´(1996, Heartbeat label) in njena pesem ´Milk and
Honey´ (Dodatek 4)prav tako govori o družinskem nasilju in o nezvestobi moža.
Problematika,
katero odpira Sister Carol je bolj sodobna kot ta, od Judy Mowatt. Ne poje le o
težkih časih in tegobah, s katerimi so se soočale črnke v preteklosti, namreč
se loti tudi spečifičnih problematik, s katerimi se soočajo ženske danes.
Starejše izvajalke, kot je Mowattova, se osredotočajo na široke problematike
žeskega zatiranja, ampak se ne nujno nanašajo na specifične probleme, kateri so
prispevali k temu zatiranju.
Čeprav je danes
uporaba feminističnih retoričnih elementov v glasbi reggae izvajalk redka,
pričakujem, da bo rastafarianska kultura postala bolj prepojena s
feminističnimi idejami, tako kot bo lirika reggae glasbe. Za zdaj se moramo
zavedati, da v reggae industriji prav vsaka ženska daje feministični izjavo že
z dejstvom, da je na sceni ter, da si utira prostor v reggae industriji zadnje
desetletje, tako da se stopnja prepoznavanja in sprejemanja dvigne za te
glasbenice, katere so dosegle ta velik dosežek. Kar se tiče prihodnosti žensk v
reggae glasbi, sem optimistična, prav tako kot si mislim, da je v inkorporaciji
feministične retorike v to glasbo svetla prihodnost.
Metodologija dela
V moji raziskavi
sem imela priložnist intervjujati preko medmrežja sedem Rastafarjank, štiri iz
Nyabinghi reda ter tri iz reda Twelve Tribes of Israel. Stare so bile od
štirinajst do štirideset, pet črnk, ena mulatka in ena belka. Pet jih prihaja
iz Gvajane, Južne Amerike, ena iz Jamajke in ena iz Toronta. Vse so prihajale
iz različnih okolji, a imele so skupno točko- družila jih je vera in ljubezen
do Rastafari.
Najprej sem se
pogovarjala z Petal Roberto, šestindvajsetletnico iz Gvajane. Ima pet otrok in
živi v getu s svojim ´kingmanom´ Derekom. Pripadnica Rastafari je že deset let,
v vero jo je vpeljala njena mati.
Naslednji intervju
je bil opravljen z dvema Rastafari sestrama iz Gvajane, Ras Normo in Ingrid.
Nobena z njiju nima otrok, Norma živi s svojim možem.
Iz Gvajane je tudi
sestra Yvone. Je na začetku štiridesetih let, pripadnica Rastafari pa okoli
petnajst let. Laura je njena hči, stara štirinajst let. Pripadnica Rasta je
osem let. Hodi v šolo.
Naslednji intervju
sem naredila z Makedo, šestindvajsetletno mulatko, rojeno v Gvajani. V
Rastafari gibanju je sedem let. Ima dva sinova.
Iz Toronta je
Kalifa, tridesetletnica z dvoletnim ´članstvom´ v Rastafari. Študira film in
video produkcijo. Je dolgoletna aktivistka za pravice žensk.
Zadnja
intervjujanka Judy prihaja it Jamajke. Je v poznih tridesetih letih, mati petih
otrok. Bila je ena prvotnih ´backvokalistk´ pevca Boba Mareleya. Dandanes je
ena najvplivnejših reggae izvajalk na otoku. Pripadnica Rastafari je skoraj
dvajset let.
Analiza podatkov
Vse ženske so dobile
ista vprašanja. Najbolj me je zanimalo:
- Kakšne so njihove pravice v
skupnosti,
- Poligamija moških v skupnosti
- Ritual Nyabinghi povezan z
bobnanjem, kajenjem ´wisdom weed´, prepevanja,...
Na raznih
medmrežnih reggae in rastafarjanskih portalih sem iskala ženske pripadnice
gibanja Rastafari. Sestavila sem vprašalnik (Dodatek 1), katerega sem poslala
intervjujankam po elektronski pošti ali po ´zasebnih sporošilih´ na portalih.
Po podrobni analizi podatkov
sem odkrila naslednje ugotovitve:
-strinjale so se,
da bi morale biti ženske vključene v Nyabinghi ritual( kajenje marihuane,
bobnanje, razpravljanje) (100%)
-strinjale so se
pri ključnih točkah rastafarjanske filozofije(100%)
-strinjale so se z
idejo, da bi morale biti ženske veliko bolj vključene v vodstvo, in da bi
morale imeti več besede pri odločanju (100%)
-dreadlocksi in
kajenje marihuane je pomembno pri spiritualni meditaciji(100%)
-vse so se
strinjale, da jih je do religije popeljal duh Jaha-boga Rastafari (100%)
-strinjajo se, da
nebi smele ves čas imeti zakritih dreadlocksov(85%)
-menijo, da so
enakovredne moškim, ter da za njih ni specifičnih vlog v družbi (85%)
-strinjajo se, da
ženske nebi smele nositi hlačč, se nebi smele družiti z moškimi med
menstruacijo , verjamejo tudi v zgodbo Adama in Eve(71%)
-ne strinjajo se z
poligamijo Rastamanov(43%)
- Razlike (pri 1.vprašanju, kaj
pomeni Rastafari):
-je to način
življenja(29%)
-je to živa
resnica in pravica(58%)
-to pomeni
´ljubezen´(14%)
Zaključek
Pri pisanju te seminarske naloge sem odkrila nekaj
reči. Prvič, da Rastafarjanka izkusi veliko zaničevanja in očrnitve s strani
moških udeležencev. Potem sem odkrila, da čeprav se situacija in vloga žensk v
zadnjih dvajsetih in tridesetih letih močno spreminja, imajo te ženske pred
sabo še zelo dolgo pot, da dosežejo takšnjo stopnjo enakopravnosti, kakršno
uživam jaz, v zahodnem svetu. Vseeno simpatiziram z dejstvom, da ja Rastafari
kultura nekaj, kar ne bom nikoli čisto razumela saj nisem del te skupnosti. To me pelje do zaključka,
da ne bom tako hitro obsojala, da je situacija Rastafarjank slaba, torej se
mora spremeniti. Nanjo moram gledati objektivno in videti, da je veliko
Rastafarjank zadovoljenih s položajem, kateri se zdi meni inferiorni oziroma
submisivni. Rastafarjanke čutijo, da je to celostna vloga do njihovih
družinskih življenj tako kot do njihovih skupnosti. Govorijo, da če bi se
njihov položaj spremenil, tako bi se spremenila tudi njihova celostna kultura.
To pa bi lahko ogrozilo velik del
rastafarjanskih vrednot in tradicij in bi v končni fazi lahko vodilo do propada
Rasta religije.
Čeprav imajo moški negativen odnos do žensk, ima
Rastafari bogatstvo pozitivne in socialno zavedne etike. To bi se moralo
ohraniti. Po mojem lastnem mnenju čutim, da so
lahko ti elementi Rasta religije ohranjeni,
medtem ko bi ženskam dovolili vidnejšo in enakovrednejšo vlogo v družini in
skupnosti. Ampak to seveda ni na meni, da povem.
Z vsem spoštovanjem ženskam v reggae sem ugotovila, za le majhen delež
pevk poje o feminističnih zadevah in ženskih pravicah. Te, ki pojejo, to
počnejo na zelo silen in pomemben način. Ker sta obe pevki (Sister Carol in ga.
Mowatt) peli v obdobju po letu 1970, je opaziti
korelacijo med njunimi feminističnimi elementi in gibanjem Rasta religije proti
bolj enakopravni. Besedila Sister Carol, katera so bila napisana kasneje kot
tista od ge. Mowatt, kažejo na dejstvo, da sodobne ženske začenjajo
razpravljati o bolj specifičnih zadevah, s katerimi se črne ženske soočajo
vsakodnevno. To kaže, da se ženske ne le borijo proti njihovi potlačitvi, ampak
tudi začenjajo napadati probleme, zaradi katerih so potlačene. Vse kaže na to,
da postajajo črnke vse bolj samozavestne in da čedalje glasneje zahtevajo svojo
enakopravnost.
8. Literatura
Bilby, Kenneth in Filomina Chioma Steady
1981 “Black Women and Survival: A Maroon Case.” Black Women Cross-Culturally, ed. F.
Chioma Steady. Cambridge, MA: Schenkman.
Brathwaite, Edward Kamau 1976
Wars of Respect: Nanny and Sam Sharpe. Kingston: Agency for Public Information,
National Heritage Week Committee.
Brynda, Bianca
1994
“Roots daughters.” V: Ay
BoBo. Afro-karibische Religionen. Teil 3: Rastafari. Dunaj.
Campbell, Horace
1987 Rasta and resistance: from Marcus Garvey to Walter Rodney. Trenton, N.J.: Africa World Press.
Carroll, Denolyn 1997 "The Rastafarian Woman,"New America News Service. Section:
Domestic, non-Washington, general news item. Lexis Nexis. January 3,1997.
Chevannes, Barry
1994 Rastafari:
Roots and Ideology. Syracuse:
Syracuse University Press.
Gottlieb, Karla
2000 The Mother of Us All: A History of Queen
Nanny of the Windward Jamaican Maroons. Trenton,
NJ: Africa
World Press.
Infusino, Divina
1986
"Disciples Pass Reggae Torch; Soloist Mowatt Typifies Progress
Since Marley,"The San Diego
Union-Tribune. Section: Lifestyle, Ed. 1-6, Pg. D 1. Lexis Nexis, April
11,
Jahug, "Alpha and
Omega."(article did not contain other bibliographic information.)
James, C.L.R.
"Three black women writers:
Toni Morrison, Alice Walker, Ntozake Shange," (original August 1981), pp.
264-270.
Lewis, William F. 1993 Soul Rebels:
The Rastafari. Prescott Heights, IL:
Waveland Press, Inc.
Nicholas, Tracy
1966 Rastafari: A Way of Life. Chicago: Research Associates and
School Times Publications.
Oumano, Elena
1996 "Women Finally
Taking Turn at the Reggae Microphone,"Billboard. Lexis Nexis. 6.julij, 1996.
Post, Ken
1978 Arise ye
starvelings: the Jamaican labour rebellion of 1938 and its aftermat. Hague:
Martinus Nijhoff.
Rowe, Maureen
b.n.l. "The Women in Rastafari."
Caribbean Quarterly 26, št. 40:13-21.
Turner, Terisa E.
1991 "Women, Rastafari and the New Society: Caribbean and East African roots of a popular movement
against structural adjustment." Labour, Capital and Society 24:1 (April
1991): 66-89.
8.1 Internetni viri:
Internetni vir 1:http://www.marcusgarveylibrary.org.uk/biography.htm
Internetni vir 2:http://history.acusd.edu/gen/text/selassie.html
Internetni vir 3:http://www.geocities.com/joshua_tt/laworder.html
Internetni vir 4:http://www.bigupradio.com/bobo-ashanti.jsp
Internetni vir 5:http://www.africanevents.com/Essay-Habeeb-JamaicanMaroons.htm
Internetni vir 6:http://en.wikipedia.org/wiki/Nyabinghi
Internetni vir 7:http://groups.msn.com/TwelveTribesLiveUp/israelsfunctions.msnw
Internetni vir 8:http://groups.msn.com/TwelveTribesLiveUp/onrasta.msnw
Internetni vir 9:http://groups.msn.com/TwelveTribesLiveUp/whytwelvetribesliveup.msnw
Internetni vir 10:http://www.rastafarispeaks.com/Selassie
Internetni vir 11:
http://www.malcolm-x.org/speeches/spc_12__62.htm
Internetni vir 12:
Howell 1935, http://www.sacred-texts.com/afr/tpk/tpk02.htm.
Datum 16 Junij 2006.
Internetni vir 13 :Judy Mowatt, http://www.justsomelyrics.com/1177412/Judy-Mowatt-Black-Woman-Lyrics
datum 20.5.2008.
9.
Dodatek
1. Questionnaire (vprašalnik)
- What does Rastafari mean?
- What or who inspired you to be a Rasta?
- What are the key issues in Rastafari philosophy?the
highest values?
- Do you believe in the Adam and Eve story?
- Is the man superior? Or is a woman equal?
- What is the
role of rastawomen in the society?
- Are women included in the rituals and decision
making?
- What are your views about polygamy?
- What is the significance of wisdom weed?
- Why is a Rastawoman prohibited to wear pants?
- How do women feel about beeing isolated during
menstruation?
- Hoy do womwn participate in the ritual and ceremony
of Nyabinghi?
- What is the significance of dreadlocks?
- Does a Rastawoman have to cover her hair all the
time?
2. Mowatt : Black Woman:
Black Woman
Black Woman
Light me up
Troubled long
You trod one of life's roughest roads
You got the heaviest load
To be someone
To belong
Too near mile and a half furlong
Don't give up now
Just pray for strength now
For you I dedicate my song
We had forsaked once(?)
In the plantation
Lashes to our skin
On auction blocks we were chained and sold
Handled merchandise
Highly abused and used for refuse (?)
And thrown in garbage bins
But no need for that now
Free us, stand on back now
And help me to sing my song
When you're fighting stand up for the right thing
And not that which is wrong
I heard Rachel mourning for her children
When Herod and Pharaoh took their little heads
But just like Mary and Joseph
Mother of Moses too
Overcame its evil devices
I dedicate my song for you
Black woman
Black woman
I know you've struggled long
I feel your afflictions
To you I dedicate my song
3. Sister Carol :
Call Mi Sister Carol:
... Natty dread ah mi dat, Jamaica native
And everything dat mi talk is well selective
Nuh negative mi positive
Yet still mi active
Incline to oppose but mihave a motive
A don't want to sound oversensitive
But I have to put some thing into perspective
To be effective and most productive
Upfront defensive with an incentive
Dem say black woman is most attractive
And when it comes to beauty we're well
posessive
If a love dem ah defend we're seductive
Bound to excel and well attentive
Ah now dem go and seh dat mi inquisitive
And a ask question like a real detective
Why in da world yuh so offensive
To the woman dat yuh love yuh are abusive
From the influence which is addictive
It's time to detox and get progressive Nuff respect is due to the massive
And I thank yuh for being most supportive...
4. Sister Carol: Milk
and Honey:
Talk
God, Think God, Hear God now
Remember unto him you did make that vow
Domestic violence it nuh necessary
But it really have a hold upon the society
Them study arts, science, and technology
But wi nuh fi use the knowledge fi hurt anybody
Woman fi cool just like a lady
And the man fi tek care of the baby
Keep it together in the family
Yes! This a the roots with quality
Every Jack have a Jill, and every Jill have a Jack
Loving together, mi she right round the clock
Now stick together like a stamp to a letter
Like a birds of of a feather ... love you forever
Samoregistrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo registrirajte se ali prijavite.
Powered by AkoComment Tweaked Special Edition v.1.4.6
AkoComment © Copyright 2004 by Arthur Konze |
