Hvala za obisk naše spletne strani! Vse obiskovalce naprošamo da se registrirajo , če ste to že storili, vas prosimo da se prijavite
in s tem pridobite dostop do funkcij, kot so objavljanje v kričaču,
forumu, pošiljanju vaše vsebine k nam, dodajanje dogodkov v koledar, ter še in
še...
Ob prijavi to okno izgine...
Anketa
Rastafarizem
Prispeval: Administrator
Tuesday, 15. January 2008
Objavljam seminarsko nalogo našega nadobudnega člana Countrymana. Upam da dobiš čimvišjo oceno!
1.Uvod
V svoji seminarski nalogi bom poskušal kar se da nadrobno razčleniti in
predstaviti sicer zelo znano, a vendar toliko manj poznano versko
ločino, ki se je razvila na majhnem otoku v karibskem morju z imenom
Jamajka v začetku 30.let prejšnjega stoletja ter se skozi celotno
20.stoletje razširila skoraj po vsej zemeljski obli. Pojav se mi zdi
zanimiv prav zato, ker se je vera in način življenja ter mišljenja
prenesla preko glasbe po vsem svetu in ima svoje pripadnike v skoraj
sleherni državi tega planeta. V nalogi se bom posvetil predvsem izvoru
in samemu nastanku tega gibanja, veliko pozornosti bom tudi namenil
osrednjim osebnostim, ki jih imajo pripadniki rastafarizma za svete, to
so ljudje kot npr. Marcus Garvey, Haile Selassie I, Prince Emmanuel,
etc. V nadaljevanju se bom posvetil razčlenitvi in opisu različnih vej,
ki so nastale znotraj samega gibanja(teh je razmeroma veliko, tako da
bom namenil prostor le najbolj poznanim in številčnim, kot so Bobo
Ashanti, 12 tribes of Israel in Nyabinghi). Ker se pripadniki
rastafarizma štejejo k vernikom ortodoksne etiopske cerkve(iste kot
H.Selassie), ležijo njihovi temelji globoko v krščanstvu, a vendar se
od njegove institucionalizirane forme, ki jo uteleša Vatikan, zelo
razlikujejo. Razlika temelji predvsem na odkritem sovraštvu do Vatikana
in zavračanju večine obrednih postopkov, ki izvirajo iz Rima. Na
podlagi tega lahko sklepamo, da igra Sveto Pismo izredno pomembno vlogo
v tolmačenju in razumevanju rastafarizma, tako da bo del namenjen tudi
navajanju posameznih citatov iz Svetega Pisma in interpretaciji le-teh
znotraj nanašanjskega okvirja rastafarizma. Treba je poudariti, da rastafarizem
temelji predvsem na petih Mojzesovih knjigah, iz koder črpajo največ
svojih običajev in filozofije. Seveda bi bila analiza rastafarizma le
lupina brez vsebine, če bi izpustili glavni agens in najpomembnejšo
stvar, ki je ponesla to vero po vsem svetu – reggae glasbo. Reggae
glasba se je v letih političnih turbulenc na otoku izkazala kot izredno
močna sila, kar je moč zaznati tudi skozi sama besedila, saj so le-ta
močno politično zavedna, vsebujejo pa seveda tudi ostale tipično
rastafarijske elemente, ki jih bom opisal v nadaljevanju.
Ob ustvarjanju te naloge sem takoj naletel na hudo oviro, ki pa je v
današnji informacijski dobi kaj hitro presežena. Iz tega področja
namreč v Sloveniji pač ni niti ene knjige, le tu pa tam kakšen odstavek
z največ petimi vrsticami najbolj očitnih dejstev, ki ti postanejo
jasna dokaj kmalu že ob samem poslušanju te glasbe. Tako sem večino
idej črpal iz same glasbe, ki jo veliko poslušam že dalj časa, iz
pogovorov s pravimi verniki rastafarizma na različnih festivalih tega
tipa, itd. Vse skupaj pa bom podkrepil še z informacijami iz interneta,
kjer se nahaja izredno obsežna baza podatkov, saj so se skozi leta
izkazali rastafarijci kot izredno zagreti za pisanje člankov(teh je res
v neverjetnem izobilju).
2.Izvor in nastanek rastafarizma
Kot pričetek rastafarizma lahko označimo obdobje okoli let 1920-1930,
vsi poznani viri pa vodijo do prerokbe enega samega moža po imenu
Marcus Garvey, ki je s svojo slavno izjavo leta 1920 postavil –
verjetno nevede – temelje rastafarizma. Obe letnici, tako 1920 kot tudi
1930 sta zelo pomembni za začetek gibanja, saj je leta 1930 prišlo do
realizacije »prerokbe« iz leta 1920, ko je bil v takratni Abesiniji
okronan za kralja Ras Tafari, ki je nato ob kronanju prejel tudi
formalno ime Haile Selassie I. Ker izvira iz prvotnega imena etiopskega
kralja tudi ime same vere, je na mestu, da ga razložimo. Ras je
etiopski izraz za plemiča oz. princa, Tafari Mekonnen pa je prvotno ime
tega istega človeka. Najbolje je, da gremo po vrsti in podrobno
predstavimo oba možaka.
2.1. Marcus Garvey
Marcus Garvey(na sliki) je bil rojen v zalivu sv. Ane na Jamajki leta
1887. Ko so se z družino preselili iz podeželja v Kingston, si je našel
službo v tiskarni, kjer se je kmalu začel zavzemati za socialne pravice
delavcev ter bil kmalu udeležen v prvi stavki sindikata tiskarjev.
Kasneje je potoval po Srednji in Južni Ameriki in med drugim vsepovsod
opazil svoje črne brate in sestre, ki so živeli in delali v nemogočih
pogojih. Ko se je vrnil na Jamajko je pričel apelirati na lokalne
kolonialne oblasti, naj izboljšajo položaj delavcev na otoku. Kot si
lahko mislimo je njegov apel naletel na gluha ušesa. Tako je kmalu
ustanovil UNIA(United Negro Improvement Association), kateri je tudi
posvetil večino svoje življenjske energije. Leta 1912 je odpotoval v
London v lovu za več finančne pomoči njegovemu gibanju. Tam je delal
kot novinar pri African Times in Oriental View, hkrati pa je prišel v
stik z različnimi deli iz področja eksploatacije črnskega prebivalstva
v obdobju kolonializma ter po njem. Kasneje je organiziral razne
konvencije predvsem v ZDA, kjer je hodil in predaval ljudem(večinoma
črne polti) o svojem planu o prvi afriški nacionalni državi in afriškem
nacionalizmu, repatriaciji(bolj znano pod izrazom »Back to Africa«
movement), itd. Na Jamajki pa se je vseskozi zavzemal za socialne
reforme in nasploh izboljšanje položaja prebivalstva. Enkrat bi skoraj
zmagal na volitvah, vendar, ker je bila večina njegovih privržencev
brez volilnih pravic, mu to nikoli ni uspelo. Najbolj je znan in
pomemben za rastafarijce prav zaradi njegovih prerokb. Najpomembnejša
od vseh je za našo zgodbo prav ta, v kateri je napovedal okronanje
kralja v Afriki, ki se je nato deset let kasneje udejanilo s kronanjem
že prej omenjenega carja etiopije Haile Selassie I. Znotraj
rastafarizma pa je zelo znana in pogosto omenjana njegova maksima »One
God, One Aim, One Destiny«. Zaradi navedenih dogodkov štejejo Garveya
kot svojega preroka ter mu podeljujejo častni naziv Marcus »Mosiah«
Garvey. Mosiah je kombinacija besed Moses in Mesiah, saj so pogosto
vlečene vzporednice med njim in Mojzesom, ki je pokazal svojemu
ljudstvu pot iz opresivnega Egipta v obljubljeno deželo. Prav tako je
Garvey pokazal afriškim izseljencem(predvsem potomci sužnjev)
obljubljeno deželo, ki se je manifestirala v obliki Afrike in njegovim
konstantnim apelom k repatriaciji(vrnitvi v domovino).
2.2. Ras Tafari Mekonnen oz. Haile Selassie I
Rojen Tafari Mekonnen v Etiopiji leta 1892 in se poročil s hčero kralja
Menelika II. Tako je postal princ(ras), na absolutno moč in kronanje pa
je moral počakati do smrti princese Zauditu, kar se je zgodilo leta
1930. Na tem mestu je zelo pomembno omeniti njegovo sorodstvo, čeprav
daljno, s kraljem Salomonom. Če se izrazim natančneje je bil 111.
naslednik kralja Salomona. Ob kronanju je prevzel ime Haile Selassie,
ki pomeni »moč svete trojice«. Iz svojih mnogih potovanj po zahodnem
svetu je dobil ideje tudi za modernizacijo lastne domovine. Sploh pa je
bil prvi etiopski vladar, ki je kdaj koli šel v tujino. Na sliki ga
lahko vidimo z našim preminulim »očetom« Jugoslavije, maršalom Josipom
Brozom Titom. Še preden je postal negus(kralj) je poskrbel za šolsko,
socialno, zakonodajno in zdravstveno reformo zastarelega sistema ter
odpravil suženjstvo, tako da je bila Etiopija celo tiho sprejeta v Ligo
Narodov. Sicer se o obračunavanju Selassieja s svojimi političnimi
nasprotniki znotraj kroga rastafarijcev ne rado oz. ne govori, je
vseeno potrebno omeniti, da se je v času njegovega vladanja pojavilo
nekaj uporov, ki pa so bili zatrti(in ponavadi se upori ne zatrejo brez
prelivanja krvi). Tekom svojega vladanja je velik del države »opremil«
z elektriko, šolami, bolnišnicami, časopisi, etc. Bila pa so tudi
mračnejša leta v času njegovega vladanja, še posebej ko je slavni
»duče« vkorakal v Etiopijo in začel z masovnimi poboji in rasno
segregacijo ter koncentracijskimi taborišči piti življenje iz ene izmed
najprej osvobojenih afriških držav izpod spon kolonializma. Takrat je
Selassie prebegnil v Veliko Britanijo, kjer se je povezal z njihovo
vojsko in kasneje iz Kartuma(Sudan) boril bitko za svojo domovino.
Masaker se je končal z zmago britansko-etiopskih sil nad italijani leta
1942. Čeprav je bilo vojne konec, se bitka za Etiopijo ni končala, saj
so se v letih po vojni bojevali predvsem z visoko inflacijo, korupcijo
in raznimi političnimi turbulencami. Selassie je okrog sebe zbral
vojsko, ki je obračunavala s potencialnimi povzpetniki, ki bi bili
sposobni prevzeti oblast. Verjetno bi lahko trdili, da je sprenevedanje
o zgodovinskih dejstvih jamajški nacionalni šport. Proti koncu njegove
vladavine se je v okviru njegove vojske formirala skupina 120 častnikov
znan pod imenom »Derg«. Te so kmalu porezali vzvode s katerimi je
Selassie vladal, njega pa pridržali v hišnem priporu do njegove smrti
leta 1975, ko je umrl v svoji hiši v vprašljivih in skrivnostnih
okoliščinah.
2.3. Izpolnitev prerokbe oz. zakaj vidijo »raste« Selassieja kot Boga
Torej, ko je v letu 1920 Marcus Garvey usmeril pričakovanja jamajčanov
na Afriko, so le-te potrpežljivo čakali. In zgodilo se je, kralj je bil
okronan in slišal je na ime Haile Selassie I. Če je bilo to božansko
dejanje ali zgolj golo naključje bomo ugotavljali kasneje, je pa res,
da se je v seriji odvilo kar nekaj naključij, ki so bila odločilna za
začetek novega verovanja, ki je tako prvotno nastalo na Jamajki. Tu je
treba potegniti vzporednico s Svetim Pismom in nekaj kratkimi citati iz
Razodetja v Novi Zavezi.
Razodetje 5:5; »Tedaj mi je rekel eden izmed starešin:«Ne jokaj! Glej,
zmagal je lev iz Judovega rodu, Davidova korenina, da bi odprl knjigo
in njenih sedem pečatov.«
Razodetje 19:16; da postavim v kontekst:….iz neba se je prikazal jezdec
na belem konju…oči kakor ognjen plamen….ime mu je Božja Beseda;
»Na plašču in na boku pa ima napisano ime: Kralj Kraljev in Gospod Gospodov.«
Pričujoča citata iz Svetega Pisma sta nedvomno najpomembnejša za
začetek rastafarizma na Jamajki, seveda če ju spravimo v primeren
kontekst. Kot kralj Etiopije si je Tafari Mekonnen pridobil že prej
omenjeno ime Haile Selassie(kar v prevodu pomeni moč svete trojice) ter
dva plemiška naziva, ki so jih podeljevali tudi ostalim vladarjem te
dežele. Ker je bila Etiopija(oz. prostor na katerem se sedaj nahaja
Etiopija) že zelo dolgo pod vplivom krščanske vere, so tudi njeni
vladarji dobivali nazive, ki so derivirali iz »Knjige knjig«. Tako si
je Selassie prislužil še naziv »kralj kraljev« in »lev iz Judovega
rodu«, kar je bilo za takratne Garveyeve privržence nedvomno božje
sporočilo in v njem so videli svojega »črnega odrešitelja«. Ob
nadaljnjem raziskovanju Selassiejevega družinskega drevesa se je
izkazalo, da je 111.potomec kralja Salomona ter s tem tudi iz rodu
kralja Davida, kar je takratne Garveyeve privržence povsem prepričalo o
njegovi božanskosti. Ko je Selassie zvedel, da obstajajo ljudje na
Jamajki, ki so trdno prepričani, da je on reinkarnacija Jezusa oz.
utelešenje samega Boga, se je kot ortodoksni kristjan počutil rahlo
nelagodno in jih je poskušal prepričati, da temu ni tako, ter da je le
navaden človek, kot vsak drug. Temu seveda rastafarijci niso »nasedli«,
saj so prepričani, da ni v naravi utelešenega Boga, da se zaveda svoje
božanskosti. In tako je na začetku 30ih let prejšnjega stoletja
vzniknilo gibanje, ki ga lahko danes vidimo v vseh državah zahodnega
sveta in velikem delu vzhodnega(tu je treba odšteti muslimanske države
in Kitajsko zaradi očitnih razlogov). Sicer pa je treba poudariti, da
ne verujejo vsi rastafarijci v božanskost Haile Selassieja, lep primer
so »Twelve tribes«(12 plemen – razlaga sledi kasneje), ki vidijo
Selassieja kot prosvetljenega voditelja in človeka, ki je pokazal pot
do Gospoda, ne pa kot Boga samega.
Na kratko bi se rad posvetil še problematičnosti Garveyeve prerokbe,
saj ob kratkem premisleku dejstev njena misterioznost rahlo zbledi.
Glede na to, da je Garvey veliko potoval in med drugim prebival tudi
več let v Londonu, se je lahko dokopal do določenih informacij, ki so
bile večini otočanov sicer nedostopne. Velika Britanija oz Britanski
Imperij je bil takrat v dobrih odnosih z Abesinijo, torej je zelo
možno, da so vedeli o potrebnih pogojih za Selassiejevo kronanje(torej
smrt princese Zauditu). Če je recimo tudi ta informacija prišla na uho
Garveyu, potem do uspešne »prerokbe« res ni bilo daleč.
3. Osnovne delitve znotraj rastafarizma
Rastafarijci se imajo za potomce pobeglih sužnjev imenovanih »Maroons«,
ki so pobegnili od svojih zatiralcev globoko v džunglo jamajškega
hribovja v notranjosti otoka. Tam so živeli v samooskrbnih skupnostih
ter v gverilskem stilu napadali britansko kolonialno vojsko. To je
peljalo celo tako daleč, da so izbruhnile dve »maroonske« vojne v
katerih so le-te dosegli, da so jih britanci izključili iz trgovine s
sužnji in plantaž. Ohranjali so svojo afriško dediščino, jezik in
verovanja, ki so jih vezala na ljudstvo Ashanti iz zahodne Afrike,
predvsem na ozemlju današnje Gane. Na njih se direktno navezuje tudi
sledeča veja znotraj rastafarizma imenovana Bobo Ashanti.
Na tem mestu moram poudariti, da je danes možno opaziti rastafarizem
v mnogih pojavnih oblikah, ki so spremenile formo in vsebino prvotnega
verovanja. Predvsem se ohranjajo sporočila ljubezni, miru, pozitivne
energije, poštenosti iz katerih nastajajo mnogotere nove formacije, ki
jih je nemogoče enotno kategorizirati. Čeprav so verovanja teh
pripadnikov, ki jih bom opisoval v nadaljevanju zelo ortodoksna in so
če hočete, do glave potopljeni v svoji veri čaščenje Selassieja,
Garveya itd., pa tega ne bi mogli trditi za današnje pripadnike in
simpatizerje tega gibanja, ki jih je na zahodu čedalje več(o tem
pričajo številni reggae festivali po vsej Evropi in Severni Ameriki).
Tako se bom v nadaljevanju posvečal tistim prvim, najbolj čistim ter
izvornim oblikam, saj so te za boljše razumevanje rastafarizma veliko
bolj pomembne.
3.1. Boboshanti(Bobo Ashanti) oz. Etiopian International Congress
Bobo Ashantiji oz. Bobo Dreadi so ena izmed večjih, če ne kar največjih
»hiš« znotraj rastafarizma in imajo glede na ostale pripadnike
rastafarizma določene specifike, ki jih naredijo drugačne. Ena izmed
njih je nedvomno navada, da si povijajo svoje »dreadlockse« v
turbane(kot na sliki) ter so večinoma oblečeni v halje. Beseda »bobo«
pomeni v jamajškem slengu afričan, ashanti pa se navezuje na prebivalce
na področju današnje Gane. Ta veja velja za najbolj militantno znotraj
gibanja, pa vendar s tem še zdaleč ne impliciram kakršne koli vojaške
aktivnosti, pač pa gre to bolj na račun stroge discipline in predanosti
cerkvi, kateri pripadajo. Značilnost pripadnikov te cerkve je ta, da je
to že iz osnove(torej Svetega Pisma) svečeniški red, torej so vsi
pripadniki svečeniki. Ločijo se na »Priests« in »Prophets«, torej na
duhovnike in preroke. Prvi so zadolženi za delo okoli oltarja in nekako
skrbijo za protokol pri obredih. Preroki pa so vsi, torej tudi
duhovniki. Delo prerokov ni zelo naporno, saj je v njihovi veri vsakdo
prerok in s svojimi socialnimi interakcijami uči druge ter se prav tako
od njih tudi uči(njihov pregovor dobro ponazori to situacijo:«Each One
Teach One«). Tudi iz osebnih izkušenj lahko pritrdim, da je pogled na
skupino boboshantijev res svojevrsten in unikaten, saj so vsi do
zadnjega oblečeni v halje, ki rahlo spominjajo na tiste, ki jih
uporabljajo krščanski duhovniki pri svojih obredih. Izstopajo pa seveda
zaradi svojih turbanov in nekakšnih pastirskih palic, ki jih nosijo
seboj kot simbol. Kot popolnoma subjektivni intermezzo pa naj dodam, da
so kljub svojem nenavadnem in včasih tudi preresnem izgledu zelo
prijazni ljudje in vedno pripravljeni na pogovor.
Najpomembnejša stvar, ki jih radikalno loči od vseh drugih – vsaj po
religiozni praksi – je formiranje nove Sv. Trojice, katero njim
predstavljajo trije možje – Haile Selassie I, Marcus Garvey in Princ
Emmanuel I. O prvih dveh smo že veliko slišali, a ta zadnji pa je tudi
meni do nedavnega bil velika skrivnost. Kot opombo naj navedem, da
boboshantiji vidijo Selassieja kot nespornega vladarja Zemlje in
Vesolja, torej kot Boga samega.
Za trenutek se ustavimo pri v bistvu najpomebnejši stvari in temu
primerno tudi najskrivnostnejši pri redu boboshantijev. To je tretji v
Sv.Trojici imenovan Emmanuel(na sliki), ki ga vidijo kot živečega
Jezusa, torej reinkarnacijo božjega sina izpred 2000 let. Beseda
Emmanuel izvira iz hebrejščine in pomeni v dobesednem prevodu »Bog je
med nami«. Prepoznali so ga kot božjega sina na podlagi njegovega
prihoda med njih, saj je prišel brez matere oz. očeta ter širil
ljubezen in nauke med svojimi učenci. Po njihovem prepričanju se ta
reinkarnacija Jezusa razlikuje od prvotne po tem, da ta ne bo umrl za
grehe vsega človeštva, pač pa je tu, da naredi konec nepravici in
povzroči »padec babilona«. O njem in njegovem življenju se ve zelo
malo(viri na internetu so temu primerno tudi omejeni), a vendar njegov
obstoj(tu merim zgolj na fizičnega) dokazuje nenehno omenjanje
njegovega imena v pesmih najbolj znanih pevcev, ki prihajajo iz te
cerkve(to sta npr. Sizzla in Capleton). In prav princ Emmanuel je
zaslužen, da se je ta veja tako zelo odcepila od vseh drugih znotraj
rastafarizma predvsem po izgledu in ritualih.
Značilno za boboshantije je predvsem življenje v skupnostih, na Jamajki
je to ponavadi na vrhu hribov in gričev. Njihovi vsakodnevni rituali so
dokaj strogi(vsaj v primerjavi z drugimi vejami). Vsak dan se prične z
molitvijo ob 6h zjutraj in vedno so pri svoji molitvi obrnjeni proti
vzhodu. Temu ni tako, ker bi se hoteli obrniti proti Meki, pač pa je
njihova orientacijska točka Etiopija. Repatriacija oz. ponovna vrnitev
v domovino igra v njihovi veri pomembno vlogo, saj je najvišji cilj
vsakega od vernikov vrnitev v domovino(Afrika). Gospodov dan praznujejo
v soboto(v rimokatoliški interpretaciji je to nedelja), saj tako določa
etiopski koledar. Na ta dan je tudi post, ki vključuje tako hrano kot
materialne stvari. Tako na soboto ni dovoljena uporaba nobenih
materialnih stvari kot so npr. radio, avto in podobno, saj ne sme nič
zmotiti njihove meditacije na ta dan. Na ta dan se prav tako ne sme
trošiti denar. Praznovanje se začne že dan poprej(se pravi petek), saj
spiritualna priprava na ta dan traja dalj časa. Ob meditaciji je seveda
obvezen in nepogrešljiv pripomoček »sveta zel«, ki jo preko vodnih pip
večinoma narejenih iz kokosovih orehov, verniki konzumirajo čez ves
dan(to se dogaja tudi na navadne dni, le da se ob sobotah intenziviteta
rahlo poveča).
Zelo stroge predpise imajo tudi glede sobivanja žensk in moških v času
menstrualnega cikla prvih, saj verjamejo, da če ženska v tem času pride
v stik z moškim, ga naredi nečistega in ta ostane nečist do večera. Iz
tega istega razloga imajo ženske in moški znotraj skupnosti ločene
spalne prostore. A vendar je spoštovanje moških pripadnikov skupnosti
do žensk na izredno visokem nivoju, saj si delo razdelijo vsi
enakopravno in enakovredno(ni enakovrednejših). Veliko mero spoštovanja
pa izkazujejo tudi skozi govor, saj vse ženske naslavljajo kot »Queen«
in »Empress« ter vseskozi poudarjajo njeno vrednost, katero ji je
Vatikan povsem odvzel.
Značilnost boboshantijev in prav tako večine drugih vej rastafarizma pa
je Nazirska prisega(te prisege se ne držijo vsi rastafarijci enako,
znotraj boboshantijev pa je obvezna in ne poznajo izjem). Ime prisege
izvira iz besede »nazir«, ki v hebrejščini pomeni »ločiti se«. Torej
prisega, ki te naredi drugačnega od drugih, po kateri se razlikuješ od
večine. Opisana je v četrti Mojzesovi knjigi(Numeri) 6:1-21. Če
povzamem na kratko obljuba zajema prepoved uživanja grozdja in vseh
možnih oblik sokov iz teh sadežev(tu je posebej poudarjeno vino),
prepoveduje striženje las in približevanje mrličem. Čeprav je v
Sv.Pismu ta zaobljuba predvidena kot temporarna zadeva, s katero vernik
dokaže vero svojem Gospodu z določenim številom dni(30, 90 ali celo 100
dni), katere posveti njegovi častitvi, so boboshantiji to raztegnili na
celotno življenje, saj so posvetili svoja življenja cerkvi in Gospodu.
Od tu tudi izhajajo sloviti »dreadlocksi«, ki so vsaj pri temnopoltih
ljudeh logična posledica nestriženja las. Kot zanimivost naj dodam, da
igra čistoča pri njih izredno pomembno vlogo(tako spiritualna kot tudi
dejanska), kar tudi ponazarja rek njihovega vrhovnega duhovnika
Emmanuela:«Cleanliness is godliness.« To gre pri nekaterih tudi tako
daleč, da ves čas hodijo okoli z metlami v rokah, večina skupnosti pa
se financira z izdelovanjem metel.
3.2. Nyabingh
Sledeča veja znotraj rastafarizma, ki jo bom opisal na tem mestu se po
svoji strukturi zelo razlikuje od prejšnje. Za te veljajo ohlapnejša
pravila in manjša strogost v verski praksi. Nasploh imajo bolj
relaksirane pristope k veri, ki v glavnem temeljijo na ljubezni do vseh
ljudi. Njihova glavna maksima je smrt opresorjem vseh vrst in barv
kože, saj so mnenja, da le, ko bodo vsi ljudje sklenili takšno
zaobljubo, opresorji bili zares eliminirani iz obličja Zemlje.
Priznavajo pa, da ima le Jah(krajše od Jehova oz.YHVH iz hebrejščine)
dovoljenje in moč za povzročanje smrti ter prav tako življenja. Navdih
za formiranje te veje rastafarizma najdemo globoko v afriških
koreninah, ki se navezujejo na upor proti belemu kolonializmu v Ugandi
na začetku 19.st. Gibanje je začela karizmatična zdravilka po imenu
Muhumusa, za katero so takrat verjeli, da jo je obsedel duh slovite
amazonske kraljice Nyabinghi. Vodila je mnoge napade na takratno
kolonialno oblast v Ugandi. Čeprav so jo kasneje ujeli je njena zgodba
v mitih in legendah živela naprej med afriškim prebivalstvom, znotraj
Afrike kot tudi zunaj nje. Zelo znana znotraj rastafarizma je njihova
glasba, ki je prvotna osnova ritma reggae glasbe. Igrana je zgolj na
afriške bobne, kjer z enim velikim bas bobnom tolčejo na prvo in tretjo
dobo v taktu, ostali manjši bobenčki pa v ritmu zapolnjujejo premore.
Vseskupaj na koncu izpade kot utripanje srca, zato je tudi ritem
imenovan »heartbeat«. Ob ritmu pojejo tudi napeve, večinoma navdihnjene
iz Psalmov Svetega Pisma ter drugih izsekov iz te knjige. Prav tako kot
boboshantiji, častijo Haile Selassieja kot boga in Garveya kot preroka,
njihovo verovanje pa ne vključuje tudi Emmanuela(kot je to primer pri
boboshantijih).
Se pa tretira njihova glasba kot skupna vsem »hišam« znotraj
rastafarizma, saj zborovanja imenovana tudi »groundations« vedno
potekajo ob spremljavi tovrstne glasbe in petja. Tovrstna zborovanja
potekajo tudi po več dni in se odvijajo na posebne praznike, kot so
npr. rojstni dan Haile Selassieja, dan njegovega kronanja, obiska na
Jamajki, odprava suženjstva itd. Tu je pomembno omeniti da se jih
udeležujejo pripadniki vseh »hiš« rastafarizma, saj čeprav jih opisujem
ločeno, delujejo in funkcionirajo izredno povezano med seboj. Izvor
besede izhaja iz angleščine(ground) in predstavlja povezovanje
udeležencev z naravo. Na takšnih zborovanjih skozi ves dan odmevajo
zvokovi bobnov, vonj po marihuani(ali sveti zeli:«the holy herb«), ki
jo ritualno kadijo skoraj vsi rastafarijci ter vonj po hrani, ki jo čez
ves dan pripravljajo. Hrana je strogo vegetarijanska, saj so vsi pravi
rastafarijci tudi vegetarijanci, ter brez soli. Značilno na takšnih
festivalih je(in to sem izkusil tudi na lastni koži), da otroci tekajo
prosto naokoli, brez da bi se kdo od staršev jezil na njih kje so bili
in podobno. Ta strah je rastafarijcem tuj, saj vedo, da bo njihov otrok
v stiski dobil ravno tolikšno mero prijaznosti in pripravljenosti
pomagati pri vsakem izmed udeležencev festivala kot bi jo pri njih
samih. Značilno za to hišo je, da je članstvo inkluzivno, torej da
lahko pride in gre vsakdo po lastni volji, govori ali molči. S tem je
dosežen tudi visok nivo demokracije znotraj te hiše, ki ne pozna vodje
oz. sploh hierarhije znotraj »hiše«(nasprotje so že prej opisani
boboshantiji).
3.3. Twelve Tribes Of Israel(dvanajst plemen Izraela)
Pripadniki te »hiše« se štejejo za potomce starodavnega judovskega
plemena Israelites. Beseda israelites označuje pripadnika enega izmed
dvanajstih plemen Izraela, kot so opisana v Svetem Pismu. To so vsa
plemena, ki so izšla iz Jakoba, ki ga je Bog kasneje preimenoval v
Izraela. Štejejo se za »izgubljeno pleme Izraela«. Veliko običajev in
navad so prevzeli od teh starodavnih prebivalcev Izraela, saj prav tako
kot oni častijo Boga skozi glasbo in ples in so bili v začetku, prav
tako kot Israeliti, preganjani.
Glede referiranja do osrednje figure rastafarizma Haile Selassieja
ostajajo od vseh ostalih še najbolj zadržani, saj ga ne štejejo kot
živečega Boga, pač pa zgolj kot prosvetljenega vladarja, ki jim je
pokazal pot do Gospoda skozi Sveto Pismo,saj je Selassie v večih svojih
govorih opozarjal na nujnost branja Biblije s svojo lastno glavo in
razumom. Tako je v večih svojih govorih opozarjal tudi na dejstvo, da
smo vsi učenci našega odrešenika Jezusa Kristusa in v to skupino
vključil tudi samega sebe. Tako je to edina »hiša«, ki ne tretira
Selassieja kot Boga, pač pa zgolj kot učitelja.
Primer izseka iz enega izmed njegovih govorov:
»How long will we who are disciples of our Master, Yahshua Ha
Mashiach(prev.:Jezus Odrešenik), who have been taught by the same Holy
Bible, continue to remain divided among ourselves?" (Haile Selassie's
words)
3.4. Skupne točke vseh »hiš«
Čeprav sem v zgornjih odstavkih opisoval posamezne veje rastafarizma
kot relativno avtonomne, moram poudariti, da sem za lažjo ilustracijo
glavnih karakteristik, po katerih se te »hiše« razlikujejo uporabljal
t.i. idealne tipe. Torej tipe, ki v realnosti redko obstajajo v čisti
obliki, pač pa se velikokrat karakteristike dveh ali večih idealnih
tipov med seboj pomešajo. Tako lahko določen posameznik znotraj
rastafarizma izbere različne pristope k veri, ki jih vsaka izmed teh
vej predstavlja(in to se dogaja zelo pogosto). Prav tako je vsem skupna
že prej omenjena »nyabinghi« glasba ter napevi večinoma inspirirani s
strani Psalmov. Čeprav se verovanja določenih hiš relativno veliko
razlikujejo, pa je solidarnost in sodelovanje le-teh na zelo visoki
ravni, kar se vidi tudi po sodelovanju glasbenikov, ki izhajajo iz
različnih hiš. Kot skupno oporno točko oz. bolje, temeljni kamen vseh
hiš je prav tako reggae glasba, o razvoju katere bom več povedal v
nadaljevanju. Želja po repatriaciji, pan-afrikanizem(verzija afriškega
nacionalizma) in želja po unifikaciji človeštva pod sloganom One Love
je prav tako v srcu vseh rastafarijcev. Afriški nacionalizem večinoma
izvira iz naukov Marcusa Garveya in se predvsem spopada z osiromašeno
samopodobo črnega afriškega prebivalstva, ki jo je dotolkla 400 let
dolga era suženjstva.
Verjetno stvar zaradi katere je večina ljudi sploh slišala za rastafarizem
je obredno kajenje Cannabis Sative oz. Canabis Indice, v vsakodnevnem
jeziku bolj znani kot marihuana. Besedo marihuana so uporabljali
severno ameriški staroselci za »smešno zvite cigarete«, iz česar se je
nato izraz prenesel na današnjo uporabo. Rastafarijci tretirajo
rastlino kot »sveto zel«, katera jim pomaga pri meditaciji in
razmišljanju(še eno ime je »wisdom weed«). Svoje telo dojemajo kot
tempelj, torej svet objekt, zato velja prepoved vsakakršnega škodenja
telesu, kot so to npr. piercingi, tetovaže, itd. Ravno iz tega izvira
tudi prepričanje rastafarijcev, da si z dimom očistijo dušo, ravno tako
kot to s kadilom počenjajo v cerkvah duhovniki. Na tem mestu je treba
omeniti, da se namen in sama uporaba »ganje«(kot ji tudi pravijo) dosti
razlikuje od splošno znane (zlo)rabe, kot jo poznamo danes po vsem
svetu. Pri njih se uporablja v strogo religijske namene, pri obredih in
zborovanjih kot so bili omenjeni zgoraj.
Prav tako je skupno prepričanje vseh, da je domnevna barva kože
Odrešenika Jezusa Kristusa plod zarote Vatikana, ki naj bi spreminjal
stare slike in odlomke iz Svetega Pisma, ter njegovo črno kožo
spremenil v belo. To izhaja iz čistih svetopisemskih dejstev, saj so
npr. bili Israeliti temnejše poti ter so izvirali iz rodu kot tudi
Jezus. Prav tako pa nam da razum vedeti, da če je res Jezus živel na
tem geografskem območju, kot je opisano v Svetem Pismu, njegova koža
zaradi bližine ekvatorja in velike količine sonca ni mogla biti snežno
bela.
4. Reggae glasba in njen razvoj
Reggae bi lahko opredelili kot avtohtono glasbo Jamajke, saj je prvotno
nastala prav na tem majhnem otoku, ki populacijsko in geografsko ne
prednjači veliko pred Slovenijo. Nastal je iz t.i. rock steady glasbe,
ki je bila pod velikim vplivom ameriškega R&Bja ter jazza, ki so ga
igrali takrat predvsem potomci sužnjev. Mesta, ki sta zaslovela po
takšni glasbi sta New Orleans in St. Louis. Rock steady bi najlažje
opisali kot tipično rock glasbo, le da ima le-ta poudarke na drugi in
četrti dobi v taktu(tipičen rock ritem bazira na prvi in tretji; vse to
se nanaša seveda na štiri četrtinski takt). Ta glasba ima, kot smo že
prej omenili, elemente R&B(rhytm and blues) in jazza ter vleče
veliko vplivov iz afriških ritmov in afriške tradicionalne glasbe. Iz
rock steadyja(tega je v začetku svoje kariere igral tudi Bob Marley) se
je kasneje razvil že bolj poznani ska, ki je direktni predhodnik
reggaeja, saj je reggae njegova počasnejša enačica. Glavna razlika med
ska-jem in reggae glasbo je predvsem v bas liniji, saj so bas linije v
ska-ju več ali manj enake, ker zaradi hitrega ritma basist ni imel časa
razvijati bolj komplicirane bas linije ter posledično v sami glasbi ni
imel večje vloge. Ko se je ritem enkrat upočasnil, je do svojega izraza
prišel prav basist. Tako si reggae glasbe brez basa sploh ne moremo
zamišljati, saj je situacija podobna, kot bi človeku odvzeli srce. Bas
je glavni motor, ki žene celo zasedbo naprej. Prvotni ska ni imel
nobene povezave z rastafarjanstvom, to se je zgodilo šele, ko sta se
zmešala ska in bobnanje nyabinghijev, iz česa je kasneje nastal reggae.
Beseda reggae pomeni "glasba kraljev", kar se tudi skozi sama besedila
odraža, saj je opevanje kralja(Jahve oz. okrajšano Jah, Haile Selassie
I, itd.)zaslediti skoraj v vsaki pesmi. Večina glasbenikov, ki
ustvarjajo reggae glasbo je pod vplivom rastafarijske vere, vendar bi
bilo pretenciziozno, če bi to generalizirali na celotno glasbeno sceno
na Jamajki.
Največjo zahvalo in vlogo pri prenosu reggae glasbe v svet gre nameniti
nikomur drugemu kakor velikemu Robertu Nesta Marleyu(oz. bolj znanemu
pod imenom Bob Marley). Brez njega večina nas ne bi nikoli slišala za
to zvrst glasbe in filozofije, ki stoji za njo in bi tudi tale
seminarska naloga bila prej nadrealizem kot pa dejanska stvar. Seveda
se po njegovi smrti leta 1981(umrl je za rakom na palcu na nogi, ki mu
je nastal zaradi poškodbe pri nogometu) na Jamajki razvoj glasbe odšel
v več različnih smeri.
5. Zaključek
V pričujoči nalogi so predstavljene osnove rastafarizma, kar pa ne
opisuje mnogih transformacij, ki jih je doživelo opisano gibanje skozi
mnoga leta od njegovega nastanka v začetku 30ih let prejšnjega
stoletja. V zadnjem času je moč zaznati izjemno popularizacijo tega
gibanja, saj je postalo privlačno predvsem za mlajšo populacijo v
mnogih državah zahodnega sveta. Prav tako je zaznati omehčanje prvotnih
ortodoksnih verovanj in transformacijo gibanja iz striktno religioznega
v nekakšen kohezivni moment, v okviru katerega prihajajo v stik ljudje
različnih ras in nacionalnosti. Ob smrti Boba Marleya so pričakovali
tudi smrt reggae glasbe, a ta si je opomogla in danes doživlja razcvet,
kot mu še ni bilo primere. Zavedam se, da je moj opis rastafarizma
delno pomankljiv, saj je religije nemogoče opisati do zadnje
podrobnosti, saj se vseskozi spreminjajo in pridobivajo nove
razsežnosti.
Samoregistrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo registrirajte se ali prijavite.
Komentarji (12)
1. 06-05-2008 14:48
Men je pa ušeč! pomoje bi bil tud vsakmu ki bi se šele začel zanimat za rastafarizem/rastafari-(j)anstvo. Lepo pa kratko je razložena ta smer gibanja..men je zlo dobr napisan tko da respect!
2. 24-04-2008 04:08
Bolj kot pojem rastafarizem je men osebno pri srcu rastafari(j)stvo, sicer zgolj zarad tega, ker je koren isti kot pri krščanstvu.Glede na to, da kar precejšenj del svoje dogme črpa od tam, se mi zdi bolj primerem. ˝Izem˝ me spominja na eno pesem od Dog Eat Dog, ko sn jo poslušal v osnovni.
3. 09-04-2008 17:05
glede na to da v slovenščini res ni veliko napisano na to temo bi omenil zanimivo knjigo dr. ernest petrič z naslovom od cesarja do vladarja, ki se jo pomoje da kje najt v knjižnici... avtor opisuje svojih 10 let bivanja v etiopiji in se z opisi vrača v zgodovino dežele... tu razlaga pomen besede ras tafari ... ras je naziv ki so ga v etiopiji podeljevali nekakšnim poglavarjem oziroma glavarjem saj ras pomeni glava - glavni ... takšnih ras-ov je bilo istočasno lahko več... tafari pa je beseda ki stoji za stvaritelja... torej glavni stvaritelj - head creator...
weed of wisdom - je zrasel (nastal) na grobu kralja salamona ki je slovel po svoji modrosti...
pa tale del 4.Reggae glasba in njen razvoj je zamešan... rasta glasba in gibanje sta obstajala že pred razcvetom glasbe, ki je doživela ska bum skupaj z državno neodvistnostjo... ska-ju je sledil rock steady in nato reggae
4. 09-04-2008 10:28
...jas govorim o tem zakaj potomci afriških sužnjev v ameriki verjamejo v židovskega boga,ne pa da so vsi raste krvni potomci jakoba če boš malo bolj prebral, boš videl da sn uporabo besede bi naj bil v sorodu...ne trdim da je 100%,je pa res,da so pred kratkim naredli dnk test selasijevega sorodnika in ima bližnjevzhodne korenine...to s prebojem na oblast,pa je tak običajna praksa worldwide,še posebej 100 let nazaj-odstrani al pa boš odstranjen, kraljevske družine pa so tak vse v sorodu...no need fi simon...v etiopiji je bla kar velika judovska skupnost,vendar večinoma niso direktni potomci svetopisemskih judov...in dosti teh so preselili v izrael(akcija samson, ko so naredli zračni most med afriko in izraelom in selili vse ki so bli judovske izpovedi) in se selijo še danes,dovoljena kvota je par 100 na leto...bi pa naj ostajali otočki etiopskih judov,ki so tudi krvno linkani...o 12 tribe bi tu zej lahko nalago par dni,brez romantike...
5. 08-04-2008 22:07
tale lost tribe of israel je pač zlo romantično gledanje na celo stvar...z zelo podobnimi argumenti bi tud jst lahko trdil, da smo dolenci izbrano ljudstvo(ker trta raste iz zemlje in je potemtakem cviček darilo, ki ga je treba konzumirat v čim večjih količinah po ključu - več kot spiješ bolj te ma bog rad...) in sm skor siguren da bi najdu tud v svetem pismu neko utemeljitev...tisto s selassiejem in njegovim družinskim drevesom pa je tud na hard sumljiva stvar - tle ti bo simon iz tega foruma znal zelo lepo razložit kako je šlo to z načrtnim zatajevanjem in odstranjevanjem drugih ras-ov v etiopiji, da je prevladal nakoncu haile...v vsakem slučaju je večina ljudi z jamajke potomcev zahodnih afričanov, ne pa etiopijcev, ker se je največ sužnjev izvozilo iz t.i. golden coast(gana, togo, benin, slonokoščena obala, itd.), tako da direktne veze z etiopijo te ljudje nimajo...če gledaš celo stvar skozi sveto pismo spregledaš več kot pol celotne zgodbe...
6. 05-04-2008 12:43
heh, zmislo si si
...jaz bi rajši uporabljo gibanje(movement), al pa versko gibanje,kar ni čist isto kot verstva....
marcus garvey,ko je reko look back to africa ,black king shall be crown there, ni s tem napovedoval mesije,ampak da se bliža čas,ko bo kolonialna oblast evropejcev padla.
rasta verovanje je v bistvu judovsko-krščansko,to pa zato ,ker bi naj bil sellasie i potomec dvanajstih plemen izraela, jude-sina jakobovega, iz katerega sta izšla david in salomon, pa tudi kasneje,po padcu judovske države v 6st bc bi se naj v etiopijo priseljevali deli ostalih plemen, t.i. lost tribe of izrael.
7. 04-04-2008 23:15
no sej posodobit tekst bi blo pomojem fino samo če se ti kot avtorju to ljub in seveda če maš čas ukvarjat se s tem... lahko pa kak drug član tega foruma predstavi svoj pogled...
glede poslovenjenja izraza rastafari... nevem ni mi ušeč nobena druga varijanta kot samo RASTAFARI ... vse ostalo je nepotrebno.. razni izmi in skizmi ...
rastafari je bila poslednja religija ki je uradno priznana in uvrščena na nekakšen seznam religij... katerega leta je to blo zdej res nevem ampak za tem se ni rodila nobena nova ... samo sekte
8. 03-04-2008 16:38
rastafarizem jst uporabljam že od kar vem za sebe...rastafarjanstvo mi je čist mimo in mi gre rastafarizem nekako lažje iz jezika....nisem pa nikjer to zasledil, če po pravici povem...uglavnem, tolko da se ve za kaj gre.... kar se tiče religije...jebi ga, če si hočjo al pa ne priznat je rastafarizem religija, sam je klasifikacija, ki jo oni uporabljajo druga...pač hočjo povedat, da je rasta veliko več kot samo religija(da je stil lajfa in vse to)....kar je tud res...samo če se gremo neko sociološko obravnavo tega fenomena, bom reku da kaže rastafarizem vse simptome religije - s par izjemami seveda...rastafarzem ma pač kot vse druge religije tud neke zapovedi, vodila itd., s tem da si ga vsak po svoje prilagaja...vendar če govorimo o idealnih tipih oz. čistih oblikah tko kot v članku, je pač to čist ena navadna religija....upam, da se dokaj razumljivo to napisu... je pa res, da sm ta članek napisu pred kakimi 4 leti al pa več in bi danes dost popravil...mal je še idealistično napisan...u live and u learn.... drugač pa svaka čast tistim, ki ste zdržal ga prebrat do konca, ker je kr klobasa...
9. 02-04-2008 15:51
pa mogoče se malo prevečkrat omenja religija,težko boš čul rasto govorit o rasta religion, obstaja celo en komad od max romea rasta is not a religion...
10. 02-04-2008 15:45
yes country big up! rastafarizem-kje si dobil to obliko zapisa,si si jo zmislo, al je bil že prej kaki novodobni sociolog na delu?